LJUBLJANA – Uprava Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) je z današnjim dnem dvočlanska, saj je Peter Ješovnik, ki ga je državni zbor prejšnji teden imenoval za v. d. člana uprave AUKN, danes nastopil svojo funkcijo. Dagmar Komar pa bo po odstopu z mesta predsednice uprave 5. julija agencijo vodila do novega predsednika uprave. Na AUKN so bili o sklepu državnega zbora, ki je 20. julija z mest članov uprave razrešil Marka Goloba in Danila Grašiča ter za v. d. člana uprave imenoval Ješovnika, obveščeni danes.
Proti Türku tudi del koalicije
Državni zbor ju je nato v petek razrešil, vlada pa je še isti dan za vršilca dolžnosti predsednika in člana uprave AUKN predlagala Vitoslava Türka in Ješovnika. Mandatno-volilna komisija državnega zbora, ki je odločala o vladnem predlogu, je Ješovnika potrdila za v. d. člana uprave, medtem ko Türk ni dobil zadostnega števila glasov za v. d. predsednika uprave AUKN. Enako je odločil državni zbor, pri čemer velja izpostaviti, da se je proti Türkovemu imenovanju izrekel tudi del koalicije.
»Na gnilo češnjo na vrhu pokvečene torte položili še velikansko gnilo bučo«
Ješovnikovo imenovanje pa ni razveselilo nekdanjega ministra brez listnice v prejšnji Janševi vladi Jožeta P. Damijana, ki je na svojem blogu zapisal: »Če sem prejšnji teden napisal, da je “Dagmar Komar prišla kot gnila češnja na vrh neužitne pokvečene torte” (i. e. AUKN), potem lahko danes napišem, da je imenovanje Petra Ješovnika za člana uprave AUKN (namesto krivdno razrešenega Marka Goloba), ob tem da Dagmar Komar “v odhodu” še vedno ostaja predsednica uprave, enako, kot če bi na gnilo češnjo na vrhu pokvečene torte položili še velikansko gnilo bučo. Bravo! Ta kadrovska poteza vlade še dodatno dokazuje, da Janševa vlada skrbno neguje komunistično kontinuiteto v imenovanjih nesposobnih kadrov na najbolj odgovorna mesta.«
Napredovati do meje svoje nesposobnosti
Nadaljuje, da je v komunizmu veljalo načelo rotacije najbolj zvestih kadrov med različnimi funkcijami, in to ne glede na sposobnosti. Vendar Damijan poudari, da je Ješovnikovo načelo očitno tako, da vsak napreduje do meje svoje nesposobnosti.
Občasen stik z bankomati
Torej vsak napreduje, dokler ne zasede položaja, za katerega ni sposoben, piše Damijan. Ter nadaljuje: »Ješovnik se na hierarhični lestvici pozicij, ki jih zasedajo aparatčiki SDS, vzpenja v obratnem sorazmerju s sposobnostmi. Od uradnika na GZS je v prejšnjem mandatu Janševe vlade leta 2005 nenadoma postal kvalificiran za nadzornika največje slovenske banke NLB. Še več, bil je celo tako zelo kvalificiran, da je februarja 2006 postal podpredsednik nadzornega sveta NLB. Pa čeprav je bil do tedaj najbolj kompleksen opravek, ki ga je imel opraviti z banko, občasen stik z bankomatom.«
Potovanja po eksotičnih državah
Damijan se obregne tudi ob Ješovnikove kasnejše zaposlitve: »Ješovnik je bil odličen kader in Janševa vlada ga je imenovala tako v vladni Strateški svet, maja 2007 za v. d. direktorja, novembra 2007 pa za direktorja Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI). Ješovnik je tudi svojo nalogo na JAPTI odlično opravil. Predvsem je veliko potoval, če se le da po eksotičnih državah, ter veliko zaposloval mimo kriterijev in ne glede na potrebe agencije.«
Kaj ga kvalificira za vodenje AUKN?
Damijana moti predvsem to, da Ješovnik po njegovem mnenju ni kvalificiran za v. d. člana uprave AUKN: »Ješovnik seveda korporativnega upravljanja ali upravljanja s kapitalskimi naložbami še nikoli ni videl od blizu. Najverjetneje ima, kot vsi javni uslužbenci, odprt dodatni pokojninski račun pri KAD oziroma zdaj pri Modri zavarovalnici, ki zdaj upravlja z njegovo “kapitalsko naložbo” za stare čase. Predpostavljam, da ga prav to kvalificira za vodenje AUKN – kot ga je poznavanje tipk na bankomatu kvalificiralo za člana in podpredsednika nadzornega sveta NLB.«
Treba je vedeti, kdaj pogledati stran
Damijan pa ne dvomi, da se bo Ješovnik, če se bo Janševa vladavina še nadaljevala, povzpel še više: »Vsaka stranka potrebuje take zveste in poslušne kretničarje, ki znajo brez ugovora poslušati ukaze in vedo, kdaj morajo gledati stran. In ki se znajo v manj prijaznih časih hibernirati in počakati, da spet posije partijsko sonce.«
