Janša: Vlada je danes sprejela predlog rebalans proračuna

LJUBLJANA – »Vlada je končala sejo, na kateri je nadaljevala razpravo, kako uravnotežiti slovenski proračun, kako uskladiti potrebe in možnosti, ko gre za javno porabo, zlasti proračunsko, in danes bomo predstavili predloge, s katerimi mislimo, da se da vsaj deloma povečati prihodek v proračun,« je v uvodu dejal predsednik vlade Janez Janša. Poudarja, da iskanje rešitev poteka od začetka nastopa te vlade, torej že dva meseca. O prihodkovni strani je dejal, da se davčne zadeve začnejo 1. januarja – in 1. januar je šele naslednje leto. Treba je preživeti letošnje leto, poudarja in dodaja, da je ravno temu namenjen prvi paket: »Namenjen je preživetju letos, temu, da Slovenija sploh pride iz krize in da bo mogoče dolgoročno načrtovanje.«

14 točk

»Ključni pomen tega paketa 14 točk je, da se slovenske javne finance dolgoročno uravnotežijo in da hkrati sprejmemo del ukrepov, ki bo to breme kolikor mogoče pravično razporedil. Ob tem je treba slovensko gospodarstvo toliko razbremeniti, da se bo lahko začeli počasi investirati in odpirati delovna mesta. Če tega premika ne bo, se bomo lahko še večkrat pogovarjali, kaj še odrezati in kaj obdavčiti,« pravi Janša. Po njegovem mnenju se iščejo dolgoročne rešitve za vso državo.

Janša pravi, da se zaveda različnih vlog socialnih partnerjev, vendar si želimo, da se, preden se govori o stavkah, preizkusijo vse možnosti za pogajanja. Vlada je danes tudi sprejela rebalans proračuna.

»Slovenija ima proračun, ki ni realen, pa še operativen ni, in to zaradi velikanskega razkoraka med tem, kar je v proračunu napisano, in med dejanskimi viri. Problemi so tudi na odhodkovni strani. Vsak dan, ko Slovenija nima operativnega proračuna, to nekaj stane. Nekaj milijonov,« pravi Janša.

Dvig DDV ni izključen

»Časa nimamo veliko. Govorimo o proračunu za letos, četrt leta pa je že mimo,« je dejal Janša. O dvigu DDV pa Janša pravi, da so to predlogi izrečeni na palec: »To, kar delamo mi, je velika večina EU članic že naredila in nekatere so tudi dvignile DDV. Vendar niso naredile samo tega, ampak so sprejele še drugi ukrepe. Vsi vemo, da ima dvig tega davka tudi negativne posledice, ne samo za potrošnika, ki dražje plačuje, ampak tudi za gospodarstvo, za transport. Učinki so lahko izničeni, zato bi bilo izjemno, če bi najprej posegli po tem ukrepu. Ni pa rečeno, da v neki točki Slovenija ne bo posegla po dvigu DDV, čeprav v vladi upamo, da ne bo treba.«

Ne odkrivajmo tople vode

Janša priznava, da so podobne ukrepe predlagali že tudi drugi: »To samo govori, da je Slovenija del širšega prostora, zato nam ni treba odkrivati tople vode, če je okolje, ki mu pripadamo, nekatere rešitve za izhod iz krize že uporabilo. Najuspešnejše so države, ki so prve začele 'jemati ta zdravila'. Tisti, ki smo čakali, da bo kriza minila, pa danes sprejemajo dodatne varčevalne ukrepe.« Janša je vnovič poudaril, da to niso drastični ukrepi, ob tem pa izpostavlja javni sektor.

»Če ne uredimo proračuna vsaj deloma na odhodkovni strani bilanc, naslednje leto manevrskega prostora sploh ne bo,« je zaključil Janša.

Rezerve

Minister za finance Janez Šušteršič je povedal, da so si na prihodkovni strani pustili 100 milijonov rezerve in da so pustili 150 milijonov evrov rezerve za davčne razbremenitve. Pravi, da je bila rezerva zadostna, tako da je zdaj meja, če želimo doseči triodstotni primanjkljaj devet milijard in 14 milijonov.

Vlada povečuje dve olajšavi: za raziskave in razvoj, ki je zdaj 100-odstotna, in za investicije, ki je zdaj 40-odstotna. V znesku pa je neomejena, zdaj je bila na 30.000 evrov. Znižuje se tudi stopnja davka dohodkov pravnih oseb z 20 na 18 odstotkov. Pri dohodnini velja enako za osebe, ki opravljajo dejavnost. Gre za razbremenitev srednjega razreda oziroma delovnih mest, meni Šušteršič.

Sprejeli so 14 možnih ukrepov, ki so povezani tudi z boljšo izterjavo davčnih obveznosti. Finančni minister je nato prosil za odzive in dejal, da razume, da so za nekatere ti ukrepi boleči, časovni okvir teh ukrepov pa še ni določen.

Semolič: Ne pričakujte, da bomo danes rekli da ali ne

»Za nas je problem glede tega, kakšno dinamiko si zastavljamo, pravi Dušan Semolič. Triodstotni primanjkljaj je prekrut,« pravi prvi sindikalist ZSSS Dušan Semolič. Glede na to, da so dobili dokumente na mizo šele danes, ne morejo v vladi pričakovati, da se bodo takoj odločili za da ali ne. Semolič priznava, da je nekaj ukrepov pravih, denimo davek na finančne transakcije, pa tudi davek na ekstremno visoke dividende. »Tudi olajšave, ki bodo spodbujale raziskave in razvoj ter omogočale nova delovna mesta so ustrezne,« pravi Semolič. Pri nižanju davka na dobiček Semolič opozarja, da potrebujemo učinke letos, v vladnem predlogu pa ni nobene garancije, da se bo ta denar res prelil v delovna mesta. »Pri zakonu o dohodnini pričakujete 55 milijonov manj, to pa vse pritiska na socialno državo. Mi predlagamo uvedbo davčne stopnje nad 50 odstotkov, naj bo meja nad 60.000 evrov. Bodite korajžni. Povsod so šli nad 50 odstotkov.« Prvi sindikalist ZSSS izpostavlja, da nekateri plačujejo za zdravstvo 17 evrov v zdravstveno blagajno in opozarja, da bi lahko nekateri plačevali več kot drugi. »450 milijonov v zdravstveno blagajno, če bi izenačili,« pravi Semolič in poudarja, da tega niso izračunali oni sami. Predlaga postopen prehod na višji prispevek za pokojninsko in invalidsko dajatev, ki je po njegovem mnenju nizek – z 8 na 14 odstotkov.

»Država ima tri milijarde v bankah. A ne bi bilo dobro del tega vzeti od tam? Ne bi se potopili. ECB je plasiral 1000 milijard evrov. Ali se ne bi bilo dobro vprašati, koliko tega smo dobili? Če bi dobili iz tega le desetino sredstev, bi bil deficit manjši, pritisk pa tudi,« pravi Semolič. O zlatem fiskalnem pravilu pa se Semolič vprašuje, ali ga je takšnega, kot je zdaj predlagano, smiselno vključiti v ustavo, vsaj ne zdaj.

Do 3000 odpuščenih

Sindikalist Branimir Štrukelj je poudaril, da je znižanje na tri odstotke preveliko in prehitro. »Ne morem se strinjati s tem, da ne gre za drastične ukrepe. Do 3000 odpuščenih bo v šolstvu,« pravi. Ob tem poudarja, da vlada predlaga znižanje plač že s 1. julijem. 

Lukić: realni sektor je bil obglavljen

»Delodajalci nimamo težav z ukrepi niti na prihodkovni strani. Pozdravljamo jih, saj jih je treba uveljaviti zaradi tistega, kar se bo zgodilo jutri,« pravi Milan Lukič. Poudarja, da ne želijo obglaviti realnega sektorja, da pa je bil v dobrih treh letih in pol obglavljen. Realnega sektorja je za 108.000 delovnih mest manj, kot jih je bilo 1. januarja 2009, poudarja.

»Dinamika je po gospodu Semoliču prehitra. Toda dinamika padanja države je bila 'blazno' hitra, dinamika odpravljanja posledic pa je počasna in bo počasna. Zdaj se trudimo, da Slovenija ne izgubi še zadnjega A pri bonitetnih ocenah. Sem med bogatejšimi Slovenci in se tega ne sramujem. Pri davkih in obdavčitvah je tako: ko so normalni, ti ni treba posegati po utajah. Naši davki so sorazmerno stimulativni. Je pa pri nas mnogo premalo bogatih, in še tu so velike razlike – smo takšni, ki smo podjetja gradili s svojim kapitalom, in so tisti, ki so lastninili,« pravi.

»Javni sektor so službe, ki jih ta država presneto potrebuje. Lahko je učinkovit ali ne, boljši ali manj dober, toda država ga potrebuje. Treba je preprosto reči, toliko denarja je na voljo in ga razporediti tako, da se bo leto lahko ustrezno končalo, da bodo poravnali vse storitve, kot jih moramo v gospodarstvu. Če imam milijon evrov, potem imam samo milijon. Mi na trgu točno vemo, kako se do denarja pride. Vam, kolegom iz javnega sektorja, pa to ni jasno,« še dodaja.

Hribar Milič: Smo za

»Predloge ukrepov bomo podprli, čeprav imamo nekatere pomisleke. Podprli pa jih bomo, zato ker gre za veliko demonstracijske učinke,« pravi Samo Hribar Milič. Razmišljanje, da je treba izenačevati prispevke delodajalcev in delojemalcev, razume kot višanje neto plače, ob tem pa se sprašuje, od kod takšna ideja. Poudarja, da je treba razmišljati o gospodarski rasti, o tem, kako jo spodbuditi.

Samo ena konkretna številka

Sindikalist Drago Lombar je svoj govor začel: »Ni čudno, da ob takšni debati nikamor ne pridemo. Naša konfederacija je jasno povedala, da 80 odstotkov predlogov podpišemo takoj, o 10 se lahko verjetno dogovorimo v kratkem, preostalih pa ne podpišemo. Smo pa se pripravljeni pogajati.« O prihodkovni strani pa pravi: »Vlada je predlagala, vlada bo proučila ... Samo ena konkretna številka je v enem odstavku. Če je šlo to naprej v državni zbor, ni dobro.«

Milan Utroša: Konsenza ne bo

»Razprava kaže, da konsenza ne bo,« je dejal sindikalist Milan Utroša. Opozoril je, da je vlada pozabila povedati, da se bodo nižali otroški dodatki, da se skrajšuje prejemanje denarnega nadomestila za brezposelne, da se znižuje nadomestilo za brezposelne in drugo. »Če je predlog že sprejet, ne vem, o čem se še lahko pogovarjamo, če imamo na programu interventne ukrepe.«

Jani Ulaga: Najverjetneje jih bomo potrdili

»Na delodajalski strani bomo obravnavali te predloge, vzeli si bomo kakšnih 24 ur, in jih najverjetneje potrdili,« pravi predstavnik delodajalcev Jani Ulaga, »v Sloveniji imamo 135.000 gospodarskih subjektov in me res preseneča, da ne greste v to, če je tako 'luštno'.«

Pokličite na pomoč tujo revizijsko hišo

Drago Ščernjavič pravi, naj se, če ni znanja, na pomoč pokliče tuja revizijska hiša, da se pobere vsem pravnim in fizičnim osebam nezakonito pridobljeno premoženje: »Gre za okoli 1,6 milijarde evrov. Gospod predsednik, kaj boste naredili? Če boste naredili to, kar ste napisali, bo to velik odmik. S tem se nikakor ne morem strinjati.«