LJUBLJANA – »Nad nami se zgrinjajo gosti temni oblaki, ki kar nočejo stran. Ne glede na iskrenost, smelost in odgovornost sprejetih protikriznih političnih odločitev mladi te prve kaplje že dobro občutimo in se bojimo, da bomo na koncu od vseh najbolj premočeni, do kože,« je v pismu predsedniku vlade zapisal predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Mitja Urbanc.
Stiska mladih
»Če bi bil mlad, bi vsaj enkrat na teden vzel transparent in šel pred parlament ter zahteval vpis zlatega pravila v ustavo. Mladi bi morali zahtevati, da se dolgovi ne prenesejo nanje,« je v soboto dejal Janez Janša na Mreži idej v Piranu. In kot kaže, so njegove besede naletele na plodna tla. Predstavniki ŠOS so danes zahtevali sodelovanje na zasedanju Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).
V pismu, ki so mu ga poslali, so opozorili, da je v zadnjem letu število podeljenih štipendij padlo s 70.000 na zgolj 28.000. Položaj, v katerem so danes mladi, ni zavidljiv. »Število socialno ogroženih dijakov raste iz meseca v mesec. Vrsta mladih brezposelnih se prav tako občutno daljša.«
»Ne želimo, da se o mladih odloča brez mladih«
Zapisali so, da novi vladni predlogi ne vzbujajo optimizma. Skrbi jih predvsem odprava davčne olajšave za študente in dijake. Opozorili so še na reformo trga dela in pokojninsko reformo, ki bosta prinesli posledice tudi za mlade. »V pripravo teh ukrepov želimo biti vključeni tudi sami. Ne želimo, da se o mladih odloča brez mladih.«
Na Janšo so se mladi obrnili z zahtevo, da jih vključi za pogajalsko mizo ESS kot enakopravnega socialnega partnerja. Prepričani so, da bodo s tem pridobili tako vlada, delodajalci, delojemalci in tudi ŠOS.
Janša jih vabi
V kabinetu predsednika vlade niso odlašali. Na pismo so takoj odgovorili in jih povabili, da se udeležijo že naslednjega sestanka s člani ESS, ki bo v torek. »Vlada RS trenutno sprejema najtežje ukrepe v zgodovini in vlaga veliko truda v socialni dialog, s katerim želi doseči čim širše soglasje za stabilizacijo razmer v Sloveniji.« Ob tem so mlade pozvali, naj bodo v teh odločilnih časih glasnejši in naj zagovarjajo svoje pravice, saj si vlada s predlaganimi spremembami prizadeva zaščititi prav njih in preprečiti, da bi mlajša generacija vse življenje plačevala današnje dolgove.
