LJUBLJANA – V petek, 31. maja, ob 12. uri se bo predsednik SDS Janez Janša udeležil slovesnega odkritja spominskega obeležja ob 25. obletnici sojenja četverici JBTZ, so zapisali na spletni strani stranke. Slovesna otvoritev spominskega obeležja bo potekala ob stavbi Srednje ekonomske šole Roška, na Roški cesti 2 v Ljubljani.
V petek bo minilo 25 let od aretacije Janeza Janše in Ivana Borštnerja in s tem začetka afere JBTZ. Afera je ljudi različnih prepričanj poenotila v Odboru za varstvo človekovih pravic, ta pa je po mnenju mnogih okrepil takratna prizadevanja za demokratizacijo, politični pluralizem in spoštovanje človekovih pravic ter pospešil pot do osamosvojitve.
Protest ob koncu sojenja v primeru Patria
V ponedeljek, 3. junija, ko je predviden konec sojenja v primeru Patria, pa je pred sodiščem v Ljubljani organiziran protest. Za Janeza Janšo je tožilec zahteval dve leti zaporne kazni.
Protest je organiziran prek družabnega omrežja Facebook. Gre pa za dogodek, ki ga ni mogoče najti med javnimi dogodki, temveč je samo za povabljence, esdeesovce in zagovornike Janše. Za zdaj je udeležbo potrdilo nekaj več kot 150 ljudi.
Priprli Janeza Janšo, Ivana Borštnerja, Davida Tasića in Francija Zavrla
Afera JBTZ se je začela 31. maja 1988, ko so uslužbenci Službe državne varnosti zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti priprli takratnega sodelavca Mladine Janeza Janšo, vojaški varnostni organi pa pripadnika JLA Ivana Borštnerja. Štiri dni pozneje, 4. junija 1988, so prostost odvzeli še novinarju Mladine Davida Tasića, vojaški tožilec pa je obtožil tudi tedanjega urednika Mladine Francija Zavrla.
Po prvih aretacijah so v uredništvu Mladine 3. junija ustanovili Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, ki je pozneje prerasel v Odbor za varstvo človekovih pravic, ki mu je predsedoval Igor Bavčar. Vojaški tožilec je 30. junija proti četverici vložil obtožnico in predlagal, da se za Janšo, Borštnerja in Tasića podaljša pripor do konca sojenja.
Množični protesti pred stavbo vojaškega sodišča na Roški cesti
Konec julija je senat vojaškega sodišča Borštnerja obsodil na štiri leta zapora, Janšo in Zavrla na poldrugo leto zapora, Tasića pa na pet mesecev. Sredi oktobra 1988 je vrhovno sodišče v Beogradu potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, Tasiću pa zvišalo kazen na deset mesecev zapora. V začetku avgusta 1989 so pogojno izpustili Janšo, za njim pa še Tasića in Zavrla, medtem ko se Borštner aprila 1990 ni vrnil na prestajanje kazni.
Bavčarjev odbor je pred obsodbo četverice priredil množične proteste pred stavbo vojaškega sodišča na Roški cesti v Ljubljani. Državljani so med drugim protestirali proti postopku v srbskem jeziku in sojenju civilistom pred vojaškim sodiščem. Proces je imel tudi širše politične razsežnosti, saj je spodbudil nastajanje novih političnih organizacij.
Afera spodbudila nastanek novih političnih organizacij
Tako sta med drugim nastali Slovenska demokratična zveza in Socialdemokratska zveza Slovenije, predhodnica SDS. Skupaj s Slovensko kmečko zvezo, Slovenskimi krščanskimi demokrati, z Zelenimi Slovenije in Liberalno stranko so kasneje oblikovali koalicijo Demos, ki je zmagala na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990.
