LJUBLJANA – Predlog proračunov za prihodnji dve leti po besedah premierja Janeza Janše pomeni jasen signal domačim in tujim partnerjem, da se je Slovenija lotila ukrepov resno in preudarno. To je dokument, ki vodi stran od krize, na pot ponovne rasti, je ob predstavitvi proračunskih dokumentov v DZ dejal Janša.
Pred Slovenijo pet strateških korakov
Sprejem proračunskih dokumentov je eden od petih strateških korakov, ki jih mora Slovenija narediti za izhod iz krize, je dejal Janša. V predlog so vključene nujne kratkoročne prilagoditve, ki bodo Sloveniji omogočile izpolnjevanje zavez v okviru postopka presežnega primanjkljaja, na prvem mestu pa je treba nadaljevati s konsolidacijo javnih financ in dolgoročno zajeziti javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP).
Ne gre brez nižanja plač v javnem sektorju
Med predlaganimi ukrepi je nekaj bolečih, je dodal. Vlada se zaveda, da je omejevanje mase plač v javnem sektorju skrajno nepriljubljen ukrep. Načrtovano 5-odstotno znižanje obsega sredstev za plače zaposlenih v javnem sektorju, a po zagotovilu Janše je ta ukrep nujen, saj javni sektor krize doslej ni občutil tako drastično kot gospodarstvo.
Z restriktivno politiko zaposlovanja je treba v prihodnjih dveh letih zmanjšati maso plač, javni sektor pa prilagoditi na racionalno raven. Javni sektor je lahko velik samo toliko, kolikor si lahko država privošči, je pojasnil. V prejšnjih letih ni bilo tako, zato smo se drastično zadolževali, zdaj pa tudi te možnosti ni več.
Slovenija zašla in išče pot nazaj
Zaradi napačnega odzivanja na krizo smo po Janševih besedah prišli na rob prepada: »Če si zašel in hočeš spet najti pravo pot, moraš verjetno nekaj časa hoditi nazaj.« Zato bo vlada vsa svoja prizadevanja usmerila v to, da da se bo zmanjševanje mase sredstev za plače nadomestilo z rastjo investicij.
Obseg sredstev za investicije se tako v predlogu proračunov za prihodnji dve leti bistveno povečuje, kar je po Janševih besedah posledica dejstva, da je Slovenija v času, ko bi jih nujno potrebovali, slabo investirala razpoložljiva evropska sredstva. Veliko teh sredstev je še na voljo, je pojasnil predlagano rast obsega sredstev za investicije.
Hitrega okrevanja ne bo
V prihodnjem letu še ne moremo pričakovati hitrega gospodarskega okrevanja, je opozoril premier. Še vedno namreč zaustavljamo padec, ob tem pa obstaja precejšnja verjetnost, da se bodo morala vsa svetovna gospodarstva zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu ponovno soočiti z dvigom cen energentov, kar bo še dodatno poslabševalo gospodarske napovedi. »Naša odgovornost je, da smo na ta scenarij pripravljeni,« je dejal.
Brez sanacije bančnega sektorja, ki se po Janševih besedah ubada s problemom kapitalske neustreznosti in šibkim kapitalom, si rasti ne moremo obetati. Dosedanje reševanje teh težav se je izkazalo za neučinkovito, banke pa kljub dokapitalizacijam še vedno ustvarjajo izgubo, je dejal. Hkrati s sanacijo bank pa mora potekati tudi sanacija preostalega gospodarstva.
Rekordno: javni sektor s 160.000 zaposlenimi
Vlada je predlog proračuna sprejemala v izjemno zahtevnih okoliščinah, je še opozoril premier. Realni obseg BDP je danes nižji kot pred petimi leti, po BDP na prebivalca smo izgubili že skoraj celo desetletje, realni obseg investicij je padel celo na tistega iz leta 1999. Zaposlenost je na ravni, kot je bila pred sedmimi leti, po drugi strani pa je zaposlenost v javnem sektorju s 160.000 zaposlenimi daleč največja v zgodovini.
Predlagana proračunska politika ne pomeni razgradnje socialne države in ukinjanje javnega sektorja, je povzel Janša. To so ukrepi, ki ohranjajo eno in drugo tako, da se približamo ekonomskim zmožnostim in naredimo nekaj tudi v korist prihodnje generacije, je dejal in opozoril, da še ne gre za varčevanje v smislu, da bi lahko kaj prihranili. Tudi v prihodnjih dveh letih se bo morala Slovenija zadolževati.