KRITIČNO

Janša: Pahorjeva pokojninska reforma ni bila reforma

Objavljeno 31. avgust 2012 14.06 | Posodobljeno 31. avgust 2012 14.06 | Piše: S. J., STA

Premier je prepričan, da danes ne bi bilo nič lažje, če bi lani podprli pokojninsko reformo.

Janša je povedal, da zapis ne izraža stališča stranke.

LJUBLJANA – Vlada sama ne more zajeziti krize, temveč so potrebni skupni napori, je izpostavil premier Janez Janša. Ocenjuje, da je država v slabši kondiciji, kot bi lahko bila, vendar v bistveno boljši, kot bo, če protikrizni ukrepi jeseni ne bodo sprejeti. Imamo zadnjo priložnost, da si reforme pišemo sami, meni.

Sloveniji se slabo piše

Napovedi gospodarske rasti oziroma padanja za EU se slabšajo, Sloveniji pa zaradi zamud v preteklosti in blokad v sedanjosti ter padanja bonitetnih ocen po Janševih besedah grozijo še slabše prognoze. Letošnje leto bo, pravi, izjemno zahtevno, drugo leto pa bo še hujše. Dodal je, da je zadolževanje države, ki je nujno potrebno zaradi vračanja zapadlih kreditov in obresti, že zdaj skrajno oteženo, praktično onemogočeno.

Pokojnina je plačilo za preteklo delo. Pokojnina ni niti privilegij niti socialni korektiv.

Pojasnil je, da je pred nami vpis zlatega fiskalnega pravila v ustavo, sprejetje kriznega proračuna za obdobje 2013–2014, sprejetje zakona o stabilnosti bančnega sistema, pokojninska reforma, reforma trga dela, sprejetje zakona o državnem premoženjskem holdingu in iskanje tujih investitorjev za vsaj malo dodatnega kisika za slovensko gospodarstvo.

Kariere si gradijo na račun Slovenije

Prepričan je, da smo v avgustu plačali visoko ceno za neusklajeno delovanje celotne slovenske politike. So obdobja, ko je čas za politična preigravanja, in so obdobja, ko brez skupnega nastopa in skupnega uresničevanja ciljev ni mogoče narediti koraka naprej, pravi Janša. Tisti, ki taktizirajo in delajo politične kariere, se morajo po njegovem zavedati, da to počnejo na račun Slovenije.

Kritičen do Türka

Ob tem je kritičen tudi do predsednika republike in vprašuje »kako naj dopovemo javnosti, da denarja ni, če predsednik države javno govori, kako je Slovenija še nizko zadolžena in da to ni problem«. Ljudje bodo po njegovih besedah vedno raje verjeli tistemu, ki sadi rožice, »pa četudi brez zemlje, kot pa pravočasnim opozorilom«.

Bo vlada zagrizla v kislo jabolko?

Vlada je po besedah predsednika vlade pred dilemo – ali naj z reformami počaka do podpisa končnega besedila socialnega sporazuma in tvega zavlačevanje pogajanj z namenom odlaganja področnih reform ali pa naj kljub temu zagrize v kislo jabolko reform in naredi, kar je v njeni moči, da se izogne novemu padcu bonitetnih ocen. Meni pa, da si Slovenija na more privoščiti luksuza odlašanja z reformami samo zato, da bi prej podpisali socialni sporazum.

Naenkrat bo treba vrniti dve milijardi evrov dolgov in obresti

Janša v pogovoru za Planet Siol.net opozarja tudi, da nam oktobra grozi nelikvidnost, če nam ne bo uspelo prodati obveznic. Sredi naslednjega leta moramo naenkrat vrniti za dve milijardi evrov dolgov in obresti. To bo, dodaja, nemogoče, če jeseni ne sprejmemo potrebnih ukrepov.

Še nad Pahorjeve reforme

Prepričan je, da danes ne bi bilo nič lažje, če bi lani podprli pokojninsko reformo Pahorjeve vlade. Kot je pojasnil, je celo OECD popravke pokojninskega sistema označil za nezadostne. Pahorjev predlog spremembe pokojninske zakonodaje ni bila reforma v pravem pomenu besede, pravi Janša.

Pokojnina ni privilegij

Zagotovil je, da ne bodo ponovili napake prejšnje vlade in bodo reforme usklajevali tudi z opozicijo. Pokojnini nameravajo vrniti status, ki ji gre. »Pokojnina je plačilo za preteklo delo. Pokojnina ni niti privilegij niti socialni korektiv. Pokojninska blagajna bo očiščena in razbremenjena nepokojninskih izdatkov,« je dejal.

Miri upokojence

Kot je dejal Janša, je njihova temeljna namera zaščita upokojencev, ki so celo aktivno življenje plačevali prispevke v pokojninsko blagajno. Ob tem zagotavlja, da predvidevajo razumne prehodne roke, zato ne bo razlogov za hitenje s predčasnim upokojevanjem. Vsem bodočim upokojencem bodo omogočili preglednost sistema z uvedba informativnih individualnih računov.

Porast pogodb za določen čas

Dotaknil se je tudi reforme trga dela, ki jo vlada namerava uskladiti s socialnimi partnerji. Divjo prožnost, ki se kaže v porastu pogodb za določen čas, želijo po njegovih besedah nadomestiti z varno prožnostjo. Ob tem poudarja, da predlog reforme ne prinaša novih razlogov za odpoved delovnega razmerja, ampak le poenostavlja postopke.

Deli s prijatelji