LJUBLJANA – Danes je dan D za Janeza Janšo. V državnem zboru (DZ) se je začelo odločanje o podpori kandidatu za mandatarja, predsedniku SDS. Če bodo Janšo potrdili, bo Slovenija mandatarja dobila okoli dva meseca po volitvah, in če se uresničijo še napovedi predsednika DZ Gregorja Viranta, 10. februarja še vlado, čeprav se o kadrovskem razrezu v prihodnji koaliciji stranke še niso dogovorile.
Uvodni nagovor poslancev je Janša začel z besedami, da razmere, v katerih je Slovenija, niso navdušujoče, in napovedal, da bo program predstavil v dveh delih. S pomočju grafov, sklic in razpredelnic je prikazal aktualne gospodarske razmere v državi in predvsem padec BDP Slovenije v zadnjih letih v primerjavi z drugimi evropskimi državami ter napovedi za prihodnost. Dejal je še, da se je prejšnja vlada trudila, vendar njeni ukrepi niso obrodili sadov.
Izpostavil je šibkost investicijskih aktivnosti in zastoj v gradbeništvu ter na drugih področjih, kar se kaže tudi v padcu števila zaposlenih v državi in rasti števila brezposelnih.
Pomembno je ravnovesje
Prvo načelo, ki naj bi ga upoštevala nova vlada in ki je v našem prostoru po besedah Janše ukoreninjeno, je načelo, da gospodarstvo ustvarja, javni sektor troši, pri čemer je gospodarstvo edino vredno pozornosti. »Gospodarska dejavnost in javni sektor morata biti v ravnovesju,« je prepričan Janša. Javni sektor ni parazit gospodarstva.
Slovenijo čaka varčevanje in reorganizacija oziroma združevanje podobnih inštitucij, je napovedal Janša in dodal, da lahko vse inštitucije spravimo v stavbo Pentagona. Zmanjšala se bodo sredstva za birokracijo, več pa bo vlaganj sredstev za ustvarjalce. Poudaril je, da ne ukinjajo nobenega od ministrstev, resda pa združujejo resorje in iščejo sinergije.
Turizem – rast kljub krizi
Kljub kriznim časom pa je treba prepoznati tudi dejavnosti, ki so bila v tem času uspešna. In turizem je ena od takih panog, od katere lahko po pričakovanjih Janše Slovenija potegne še več. Rast turizma je posledica prizadevanja vlade in ustrezne uporabe evropskih sredstev.
Nagovor je Janša končal z besedami: »Obljubljam, da bo vlada ponudila roko sodelovanja vsem in delala v skupno dobro.«
Brez presenečenja: Erjavec podprl Janšo
Za Janšo je na govorniški oder stopil Karl Erjavec v imenu poslanske skupine Desus. Po uvodnem pozdravu je znova pojasnil odločitev Desusa o podpori desnosredinski vladi in reševanju Slovenije, izrazil zadovoljstvo s koalicijsko pogodbo, v kateri je stranka uspela uveljaviti svoje interese in zavezo za prihodnji razvoj Slovenije. Erjavec si želi, da Slovenija čim prej pride do močne vlade z močno koalicijsko podporo, pričakuje pa tudi sodelovanje Pozitivne Slovenije, SD in sindikatov.
Novakova o grožnji brodoloma
Radovan Žerjav je poudaril samostojnost stranke SLS kot dolgoletne stranke s tradicionalnimi vrednotami. Žerjav je poudaril močno podporo koaliciji in zatrdil, da bo delala za dobro ljudi, ter napovedal podporo kandidatu, Ljudmila Novak (NSi) pa je dejala, da so se v stranki po volitvah že videli v opoziciji – »le kdo bi si želel v vlado v teh težkih časih« –, po vseh obratih pa so podpisali koalicijsko pogodbo. »Naša ladja Slovenija je zašla med nevarne čeri in grozi nam brodolom,« je bila dramatična Novakova in napovedala podporo stranke NSi Janezu Janši. V stranki so namreč prepričani, da Slovenija potrebuje človeka s trdo kožo.
Möderndorfer in ne Janković
Roberto Battelli, predstavnik italijanske narodne skupnosti, je napovedal, da bosta s predstavnikom madžarske narodne manjšine Janšo podprla. Za Battellijem je na oder v imenu Pozitivne Slovenije stopil Jani Möderndorfer in ne Zoran Janković. Poudaril je, da kandidat za mandatarja – z izjemo napovedanega varčevanja – ni ničesar povedal o ukrepih vlade za izhod iz krize. Opozoril je tudi na spornost podreditve tožilstva pod okrilje ministrstva za notranje zadeve. V Pozitivni Sloveniji koalicijski pogodbi ne verjamejo, ker so jo sami podpisniki že večkrat kršili. »Zato ne moremo verjeti mandatarju, zato Pozitivna Slovenija ne podpira Janeza Janše,« je zaključil Möderndorfer.
O tem, da bo treba tudi več sodelovanja opozicije, je govoril Zvonko Černač iz stranke SDS. Kot je povedal, odgovornost v teh težkih časih prevzema koalicija, če pa ji uspe, »bomo zmagovalci vsi«. Janez Janša ima seveda tudi polno podporo matične stranke.
Janko Veber iz SD je napovedal, da stranka mandatarja ne bo podprla. Prepričan je, da bi Slovenija vlado pod vodstvom Zorana Jankovića že lahko imela, ker pa se to ni uresničilo, je v boju zoper krizo izgubila dragoceni čas.
Virant: Pozitivna Slovenija naj sprejme našo odločitev
Gregor Virant je v imenu DLGV nagovoril poslance in napovedal, da bo osem glasov liste podprlo Janšo kot mandatarja. Poudaril je, da je takojšnje formiranje vlade nujno pomembno, saj ljudje od vlade pričakujejo takojšnje ukrepe. Je pa televizijska kamera prenosa iz DZ razkrila, da so Virantove besede v dobro voljo spravile Zorana Jankovića, ki je govor spremljal z nasmehom na obrazu.
Virant je Pozitivno Slovenijo pozval, naj se sprijazni z odločitvijo njegove liste o vstopu v desnosredinsko koalicijo in preneha napade nanjo. Pričakuje, da bodo določila koalicijske pogodbe spoštovana, verjame pa, da bo koalicija zdržala vsa štiri leta.
Besedo imajo poslanci
Z Virantovim govorom se je zaključila predstavitev stališč poslanskih skupin, nadaljujejo pa se razprave posameznih poslancev. Kot prvi je spregovoril Vinko Gorenak (SDS), sledil je Samo Bevk (SD), Katarina Hočevar (DGLV), Matej Tonin (NSi) pa je zagotovil, da si stranka ne želi vključitev verouka v šole. Razprave se nadaljuje, k besedi sta se med drugim prijavili Eva Irgl (SDS) in Melita Župevc (Pozitivna Slovenija).
Novakova o kupovanju glasov
Novakova je na vprašanje o trgovanju z glasovi, o katerem je govorila v svojem nastopu na seji, odgovorila, da ne ve, ali se je v resnici kaj dogajalo, poroča MMC. Dodala je, da se se širijo govorice, da so se ponujale milijonske vsote, in poudarila, da za to nima dokazov in da gre le za govorice.
Osem ur razprave o mandatarju
Janša lahko sicer na tajnem glasovanju računa na glasove 52 poslancev, poleg 50 poslancev strank, ki so podpisale koalicijsko pogodbo, še na glasova poslanca narodnih manjšin, s katerim je prihodnja koalicija podpisala dogovor o sodelovanju. Za izvolitev sicer potrebuje 46 glasov. Za razpravo o imenovanju mandatarja je predvideno osem ur poslanske razprave.
Bo Janši uspelo to, kar Jankoviću ni?
Poslanci so 11. januarja, torej en mesec in en teden po predčasnih državnozborskih volitvah, sicer že glasovali o kandidatu za mandatarja Zoranu Jankoviću, a ga niso potrdili. V preteklosti so o mandatarjih sicer največkrat glasovali en mesec in nekaj dni po volitvah, najpozneje – prav tako dva meseca po volitvah – je bil leta 1997 izvoljen Janez Drnovšek (LDS). Leta 2008 je bil predsednik takrat zmagovalne stranke SD Borut Pahor za mandatarja v DZ izvoljen dober mesec in pol po volitvah, preostali mandatarji, ki so nato tudi sestavili vlado, pa so potrebovali manj kot mesec in teden dni.
