LJUBLJANA – Janez Janša odgovarja na vprašanja poslancev. Prvo je bilo vprašanje Janija Möderndorferja iz Pozitivne Slovenije glede političnega kadrovanja. Janša odgovarja, da ima vsaka vlada svoj program, ki ga uresničuje in vsaka vlada opravlja menjave. »Mene ne zanima, kakšne barve je kdo, zanima me le, ali je sposoben.« Vsaka vlada ima na koncu svoj račun in ta bo pokazal, kako uspešna je bila vlada, dodaja Janša.
Nekatere menjave so bile dobre, druge ne
Janša priznava, da je v zadnjem mandatu vlada izvedla veliko menjav, »tako kot vsaka druga vlada. Številna imenovanja so bila v redu, nekatera ne, tudi pri vseh drugih vladah je bilo tako. Če pa pogledamo, je bila tedanja vlada zelo uspešna in je imela najboljše makroekonomske rezultate. Vsaka vlade se ocenjuje po teh kazalcih.«
Po treh mesecih mandata je vlada opravila 312 imenovanj in 150 razrešitev, pravi Janša, prejšnja vlada v enakem obdobju pa 730 imenovanj in 155 razrešitev.
Möderndorfer z odgovorom premierja ni bil zadovoljen, dejal je, da je resda vse dovoljeno, dokler je vse zakonito izpeljano, in da mu je jasno, da ni dobil odgovorov glede strankarskega in koalicijskega kadrovanja. Vlada namreč daje le soglasje, njena naloga ni kadrovanje, zato je bil po njegovem mnenju zakon kršen in zato želi, da se o tem vprašanju razpravlja.
Janša skupaj z Gantarjem proti Vzajemni
Naslednje vprašanje je zastavil Darko Jazbec iz Pozitivne Slovenije, ki je Janšo vprašal o prvi oceni učinka zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) na področju zdravstva in predvsem zdravstvenega zavarovanja. »Posledice niso takšne, kot so bile predvidene. Povišana premija za dopolnilno zdravstveno zavarovanje je prizadela vse državljane.« Gre za področje, ki je netransparentno, nad katerim ni nikakršne kontrole, z ZUJF se je netransparentnost na tem področju le še povečala, spremembe so bile uvedene prehitro, zato so zmedeni tako bolniki kot izvajalci, je prepričan poslanec. Koalicija je po njegovem mnenju obljubljala napredek z žrtvami, zdaj pa imamo žrtve brez napredka.
Izkoriščanje situacije
Janša odgovarja, da so bile spremembe, ki zadevajo področje zdravstva v ZUJF, nujne, sicer bi »zdravstveni blagajni zmanjkalo 100 milijonov evrov in prizadeti bi bili vsi državljani. Strinjam pa se z Gantarjem, da ni bilo nobenih razlogov za Vzajemno, da je takoj povišala premije, in to brez brez ocene učinkov in iskanja notranjih rezerv,« pravi Janša in dodaja, da paradržavni sektor izkorišča situacijo. Zato napoveduje, da bo DZ kmalu obravnaval problem, kako urediti del sistema, s katerim financiramo zdravstvo. Zavarovalnice bi morale najprej narediti izračune in šele nato narediti popravke zneska premije, je prepričan Janša.
Poseči bi morali v notranje rezerve
Premier ugotavlja, da imajo zavarovalnice zagovornike in veliko zaslombo tudi v DZ. Zdravstvena zavarovalnica porabi za lastno funkcioniranje približno 2 odstotka vseh sredstev, Vzajemna pa s plačami in razkošjem, ki ga poznamo že leta, porabi 15 odstotkov. Če bi posegli v rezerve, bistveno povečanje premij ne bi bilo potrebno. »Te zadeve je treba urediti in ta vlada jih bo uredila – ne glede na vse pritiske, ki segajo tudi v DZ. Treba bo urediti tudi druge stvari, kar se tiče zdravstvene mreže,« še dodaja.
O upravljanju državnega premoženja
Janša je odgovoril tudi na poslansko vprašanje Janka Vebra iz Socialnih demokratov, ki so ga zanimali strokovni argumenti za projekt prenovitve upravljanja državnega premoženja, pa tudi to, zakaj se je vlada odločila za to, čeprav ga je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) označila kot ustreznega in transparentnega. Po mnenju Vebra je Pahorjeva vlada v enem letu dokazala, da je državno premoženje v Sloveniji mogoče uspešno upravljati.
Kot pravi Janša, rešitev, ki jo vlada pripravlja, delno sledi konceptu upravljanja kapitalskih naložb države, ki ne obremenjuje dela vlade, združeni pa bodo vsi upravljavci premoženja (tudi skladi). »Treba se je odločiti, ali želite upravljavca državnega premoženja, ki bo pristojen, ali samo nekoga, ki bo odgovoren, premoženje pa bi upravljal nekdo drug prek by-passov. Koncept boste težko kritizirali, ker gre po vaši poti, samo da bomo to izpeljali do konca,« odgovarja Janša Vebru.
Predlogi za razbremenitev pokojninske blagajne jeseni
Franca Juršo (Desus) pa je zanimalo, kdaj se bodo iz obveznosti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) izločila izplačila pokojnin, za katere zavod nima kritja v plačanih prispevkih z naslova delovne dobe. V veljavni pokojninski zakon vsebuje 54 različnih kategorij upravičencev do sredstev iz pokojninske blagajne, ki nimajo podlage v plačanih prispevkih. Gre za to, da se ta sredstva neposredno izvzamejo iz plačevanja pokojnin in da se razbremeni pokojninska blagajna. Je pa potrebna razprava o tem, katere od teh kategorij obdržati, katere prilagoditi in katere ukiniti, pravi Janša in dodaja, da je bilo lani iz pokojninske blagajne za te kategorije izplačano 280 milijonov evrov, kar pomeni skoraj desetino izplačil.
In če bodo pogajanja s socialnimi partnerji v ekonomsko-socialnem svetu (ESS) potekala normalno, bodo predlogi (katera izplačila so upravičena, katera ne, pri katerih pa bi bilo treba prilagoditi njihovo višino) na poslanskih klopeh jeseni, čemur sledita uskladitev predlogov in njihova uzakonitev.
