LJUBLJANA – Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je ob 26. obletnici procesa JBTZ pripravilo okroglo mizo o zlorabi sodstva za odstranjevanje političnih nasprotnikov v SFRJ, na katero so povabili politične disidente z območja nekdanje Jugoslavije. Janez Janša je dejal, da je bila aretacija leta 1988 za četverico pravzaprav sreča v nesreči; če bi prišlo do aretacije prej, bi preganjani zelo verjetno končali drugače: »Na zaslišanju pred Udbo na Povšetovi mi je bilo rečeno, da je državna varnost že sama določila kazen. Agent Udbe Hrastar mi je govoril o 15 letih. Potem je vse teklo v to smer in bi se zagotovo tudi zgodilo, če ne bi bilo Odbora za varstvo človekovih pravic.«
Kako mimo realnosti živi slovenska javnost
»Bivša SFRJ ni imela sodnega sistema v tem smislu, da bi zagotavljal vladavino prava, ampak je imela sistem, ki je tudi navzven predstavljal orodje za zaščito enopartijske oblasti. V javnosti to sicer ni bilo jasno, tudi meni sprva ne. Šele ko sem v vojaškem zaporu prišel do kazenskega zakona SFRJ in Slovenije, sem začel spoznavati, kako mimo realnega stanja živi slovenska javnost. Ko prebereš, da je kazensko pravo orodje za obrambo revolucije, odstranjevanje sistemu sovražnih skupin in spodaj kot podpisnika prebereš ime človeka, ki se je takrat že predstavljal kot zaščitnik človekovih pravic, se resnica nekam zaleti.«
Kot je pojasnil, je bil podpisnik največkrat Ljubo Bavcon, »del aparata, ki je po drugi svetovni vojni izvajal genocid, potem pa se je prelevil v kvazizaščitnika človekovih pravic«. Komunistični pravosodni sistem je bil po njegovih besedah zastavljen tako, da nekdo, ki je bil označen za nasprotnika režima, ni imel nikakršnih možnosti.
Po besedah Janše je propagandna mašinerija v Sloveniji takrat prodala tezo, da slovenska oblast ni imela veliko opraviti z aretacijami v procesu proti četverici: »Dejstva so kazala popolnoma drugače, a vpliv propagande je bil neizmeren. Če bi takrat slovenska javnost poznala resnico, bi Demos in Jože Pučnik na prvih svobodnih volitvah dobila 90 odstotkov. Bavcon je še vedno zaslužni profesor ljubljanske pravne fakultete in vsi, ki so danes na kakršnih koli pomembnih položajih v pravosodju, so šli čez njegove roke. Po njegovih besedah v tožilstvu in odvetniški srenji najdemo zgolj skrbno izbrane ljudi: višje greste, več tistih, ki so v bivšem režimu sami kršili človekove pravice ali pa so njihovi potomci, boste našli. Tukaj je kontinuiteta popolna.« Ob tem je spomnil na znani zapis: »V totalitarnem sistemu je resnica sovražni govor.«
Janša vprašuje Kučana
»Po mednarodnih uradnih podatkih je bilo na ozemlju bivše Jugoslavije po drugi svetovni vojni pobitih med 500.000 in milijon ljudi. Proporcionalno vzeto je bilo največ likvidacij na ozemlju Slovenije,« je dejal Janša, ki je spomnil na to, da na dan prihajajo dokumenti, ki razkrivajo, da je tako imenovana grupa A za likvidacije delovala v Sloveniji. Na dan so prišli tudi dokumenti, ki dokazujejo, da je slovenska Udba sama izdelovala bojne strupe in druga sredstva za množično likvidacijo. Teh po njegovih besedah niso nikomur predali. Demosova oblast tega ni dobila.
»Glede na to, da je bil zadnji vrhovni šef slovenske Udbe Milan Kučan, mu je treba zastaviti vprašanje: Kje so sredstva za množične likvidacije? V slovenski Udbi je bilo še leta 1989 zaposlenih okrog 1000 ljudi in imela je 10.000 sodelavcev. Te ljudi so kasneje začeli množično prerazporejati v policijo, tožilstvo, sodstvo in v državna podjetja,« pravi Janša, ki trdi, da se je v času, ko je bil Kučan politični šef Udbe, opravilo več kot 200.000 preverb slovenskih državljanov – zbrali so se najobčutljivejši osebni podatki in te preverbe nekdo še vedno ima.
Nov proces 7. julija
»7. julija bo nov proces proti meni na podlagi obtožnice z državnega tožilstva, ker sva z odvetnikom ovadila tožilko Hrastarjevo, ker je potvorila del obtožnega predloga. Vložili smo ovadbo, ovadba je bila zavrnjena, prav tako osebni pregon in sledila je reakcija: kazenska ovadba in zdaj že obtožnica, da sva žalila tožilko, ker sva jo krivo ovadila. Začne se 7. julija, šest dni pred novimi volitvami. Če je nekdo izbran za tarčo in se aparat spravi nanj, potem so ogroženi tudi vsi, ki stopijo njemu v bran,« pravi prvak opozicijske stranke SDS. Prepričan je, da spremembe bodo. »V prihodnjih mesecih in letih se bo popravljalo marsikaj. Vladavina laži in strahovlade bo razpadla.«
Dve možnosti: opozicija v zaporu ali mrtva opozicija
Kosovski pisatelj Adem Demaçi, ki se ga je prijel tudi vzdevek kosovski Nelson Mandela, je dejal, da sodni sistem v diktatorskem režimu sploh ni obstajal. »Šlo je le za zavajanje javnosti. Samo tisti, ki so šli skozi sodni sistem, vedo, da je to bil stroj, ki je mlel življenja na tisoče in tisoče ljudi. Jugoslavija je s silo držala skupaj narode in bil je pekel. Ne vem, kako smo ga zdržali. Očitno nam je bog pomagal,« se spominja trikrat obsojeni Demaçi. Pravi, da je bil prvič obsojen zato, ker naj bi bil izvajal »sovražno propagando, govoril pa sem resnico. Dobil sem pet let, ker sem govoril resnico. Ves sistem, ki je deloval kot sodni sistem, je bil karikatura pravičnosti. Za njim je bila moč. V jugoslovanskem komunističnem režimu sta bili le dve možnosti: opozicija v zaporu ali mrtva opozicija. Vladal je strah. Vladal je sistem, ki je aretiral nedolžne ljudi. Jugoslavija je nastala proti volji narodov, ki so jo sestavljali, zato je propadla.« Demaçi je sicer v zaporu preživel 29 let.
Čičak: Zadnji politični nasprotnik likvidiran leta 1989
»Komunizem predstavlja negacijo vseh civilizacijskih vrednot,« pravi hrvaški politični zapornik Ivan Zvonimir Čičak, prejemnik nagrade Bruna Kreiskyja. Pravi, da je jugoslovanski režim likvidiral svoje ljudi do zadnjega dne komunizma. »Zadnji politični nasprotnik jugoslovanskega režima je bil likvidiran leta 1989. Slovenska Udba me je še februarja 1990 spremljala v Nemčiji.«
Med borci za demokracijo in komunisti vidi razliko: »Mi smo se borili za svobodo, oni za oblast.« Državne strukture na Hrvaškem po njegovem še danes prežemajo ideološki nasledniki funkcionarjev komunističnega režima. »Vsi vrhovni sodniki v kazenskem oddelku na Hrvaškem so bili imenovani v času komunizma. Nesporno je, da smo bili vedno del Evrope, bilo je samo vprašanje, kdaj bo Evropa vstopila v nas. Treba je vlagati v to, da širimo prostor za pravno državo. Despotizem se ne popravlja, despotizem se ruši. Marksizem je od prvega dne negacija demokracije, saj zagovarja diktaturo.«
Šeks o Titovem ukazu tožilcem
»Ali se kot farsa ponavlja zgodovina iz obdobja do leta 1990, ko je sodstvo odstranjevalo politične nasprotnike? So ti hudi časi res mimo ali se ponovno dogajajo? Ali proces proti Janezu Janši kaže, da se ponavlja zloraba sodstva za odstranjevanje političnih nasprotnikov?« se je vprašal nekdanji predsednik hrvaškega sabora Vladimir Šeks.
Po njegovem je bilo »sodstvo le organ komunistične partije s ciljem pregona in uničenja svojih političnih nasprotnikov. To je bilo sodstvo, tožilstvo – in organi za notranje zadeve. Sodstvo je bilo organ Zveze komunistov Jugoslavije z represijo, ideološka podlaga pa so bili marksizem, leninizem in titoizem.« Spomnil je na ukaz Josipa Broza: »Tito je nekoč ukazal tožilcem: Ne držite se zakonov kot pijanec plota. Napadite sovražnike socializma z vso silo.«