Vem, da se čudite, a vendarle imata nekaj skupnega. Prvi, ljubljanski župan, ki je še kako živ in živahen, ter drugi, igralec, režiser in scenarist, ki ga žal ni več med nami. Tisto, kar Zorana in Gašperja povezuje, je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije.
Spomnimo se letošnjega vročega avgusta, ko so že tako visoke temperature še dodatno porasle ob razkritju kazenske ovadbe, vložene zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Ovadbo je javnosti razkrilo tožilstvo, prebiranje domnevnih pikantnosti o tem, kako naj bi župan v zameno za spolne storitve farmacevtki Ljubljanskih lekarn uredil zaposlitev za nedoločen čas, je postalo poletni bestseller. Tiste, ki so se čudili šokantnemu premiernemu razkritju še nedokončanega sodnega postopka, so tožilci potolažili z razlago, da za objavo niso videli ovir. Lahko bi celo rekli okej, če tako pravi praviloma vsemogočno pravosodje. Pa ne moremo.
Konec avgusta je naš novinar na ljubljansko tožilstvo vložil zahtevo za posredovanje vložene kazenske ovadbe zoper domnevnega morilca Gašperja Tiča. Junijski krvavi obračun v Trubarjevi ulici sredi Ljubljane še danes polni nekatere medije, zanimanje javnosti zanj je poleti dvigovalo naklade časopisom in gledanost televizijam. Pa je vrhovno tožilstvo naš zahtevek gladko zavrnilo. Saj da kazenski postopek še ni končan, kot dodatni argument pa so vrhovni tožilci zapisali: »Oškodovanec je bil medijsko prepoznavna oseba, pri čemer bi razkritje podatkov negativno vplivalo tudi na osebno življenje njegovih družinskih članov, še posebno njegovih dveh otrok in nekdanje partnerice, ki je prav tako znana širši javnosti.« Halo?!
Ne le, da vrhovno tožilstvo prostodušno razkrije, kako je v ovadbi nekaj, kar bi negativno vplivalo na osebno življenje Gašperjeve družine, njih argumenti so blamaža za slovensko pravosodje. Ne v imenu Zorana Jankovića, v imenu pravice in domnevne enakosti pred zakonom si je treba zastaviti vsaj dve vprašanji: Čemu so tožilci potem dovolili objavo kazenske ovadbe zoper ljubljanskega župana, ko pa tudi tisti postopek še ni končan? In zlasti, zakaj argument, da je oškodovanec medijsko prepoznavna oseba, ne vzdrži pri Zoranu Jankoviću, ki ima prav tako dva otroka in ženo?
Da se razumemo: ne gre za Jankovića ali Tiča, gre za ustavni pravici enakosti pred zakonom in javnosti do obveščenosti. Pa tudi za vatle, po katerih meri in presoja tretja veja oblasti.