KORAK NAPREJ

Janković: Nekdo mora biti prvi in vesel sem, da smo prvi mi

Objavljeno 10. maj 2012 18.41 | Posodobljeno 10. maj 2012 18.41 | Piše: T. L., STA

Ljubljana vendarle postaja brezžična: dostop bo brezplačen eno uro na dan, za več pa bodo uporabniki morali plačati.

Zoran Janković, Pozitivna Slovenija

LJUBLJANA – Mestna občina Ljubljana (Mol) je danes s Telekomom Slovenije in družbo Nil kot zasebnima partnerjema uradno najavila javno-zasebno partnerstvo za postavitev brezžičnega omrežja na širšem območju Ljubljane. Opremo bo zagotovila družba Cisco.

Brezžični od jeseni

Brezžično omrežje bo začelo delovati že jeseni v mestnem središču, po končni uvedbi pa bo z brezžičnim signalom in dostopom do spleta pokrivalo 90 odstotkov območja širšega središča mesta, 80 odstotkov naseljenega območja do obvoznice ter 35 odstotkov preostalega naseljenega območja do meja Mola. Skupno bodo postavili okrog 1500 dostopnih točk. Omrežje bo na voljo prebivalcem in obiskovalcem mesta ter javnim zavodom in podjetjem, katerih ustanoviteljica je občina. V okviru tega projekta bodo namreč poskrbeli tudi za povezavo informacijskih in telekomunikacijskih storitev mestne uprave in javnih zavodov v celovito omrežje.

Omenjeno širokopasovno brezžično omrežje po standardu Wi-Fi 802.11n bo povezano s fiksnimi omrežji – tudi sam Mol ima trenutno v lasti okoli 140 kilometrov optičnih povezav – ter omrežji mobilne telefonije v enotno omrežje. Prav ta povezanost v celovit, enoten sistem je po navedbah predstavnikov partnerjev projekta edinstveno na svetovni ravni.

Janković vesel, da je Ljubljana prva

Dosegli jo bodo z vzpostavitvijo zasebnega oblaka s strežniki in programsko opremo za mestno upravo in javne ustanove ter celovito komunikacijsko infrastrukturo za vseh 326 lokacij občine, vključno s šolami, z vrtci, lekarnami in drugimi ustanovami.

Pomen tega projekta za mesto ter prebivalce, obiskovalce in podjetja ter slovensko gospodarstvo so poudarili tudi generalni direktor družbe Nil Klemen Štular, direktor podjetja Cisco Slovenija Anton Petrič in ljubljanski župan Zoran Janković. »Nekdo mora biti prvi in vesel sem, da smo prvi mi,« je župan izpostavil misel na to, da bo Ljubljana prva v Evropi s takim sistemom.

Storitve, ki bodo vezane na izvajanje javnih nalog, bodo za občane in druge uporabnike brezplačno dostopne. Dostop do drugih spletnih storitev bo brezplačen eno uro na dan, za več pa bodo uporabniki morali plačati. Na kakšen način za kakšno ceno, se partnerji projekta še niso dogovorili. Na fakultetah in v študentskih domovih pa bo za študente omrežje ob sicer omejeni prenosni hitrosti brezplačno na voljo za dostop do omrežja Eduroam.

Dolgoletne priprave

Priprave na uvedbo projekta so potekala tri leta. V tem obdobju so izvedli več študij, obenem so s 25 oddajno-sprejemnimi točkami izvedli pilotski projekt delovanja brezžičnega omrežja v mestnem središču.

Zasebne partnerje so izbrali na podlagi septembra 2010 objavljenega javnega razpisa, na katerega se je prijavilo pet konzorcijev. Sposobnost sodelovanja na razpisu so priznali dvema – konzorciju Inlife-Telemach-Siemens ter Telekom Slovenije-Nil, katerih tehnološki partner je Cisco. Na koncu so izbrali slednjega. Javno-zasebno partnerstvo so sklenili za 10-letno obdobje.

Mesto medtem v projekt prispeva svojo obstoječo infrastrukturo, katere vrednost je ocenjena na 15 milijonov evrov. Telekom Slovenije pa bo v dveh letih, kolikor bo trajala izgradnja nove informacijsko-komunikacijske infrastrukture, vanjo vložil še okrog 10 milijonov evrov, in sicer v dograditev fiksnih povezav, brezžično omrežje in dva podatkovna centra. Za vzdrževanje bo letno odštel okrog dva milijona evrov.

Povrnitev investicije v osmih letih

Predsednik uprave Telekoma Slovenija Ivica Kranjčević računa, da se jim bo investicija po konservativnih ocenah povrnila v osmih letih. Po tem obdobju bi nato poslovali z dobičkom na ravni 1,5 milijona do dveh milijonov evrov letno.

Prihodke bodo ustvarjali z nadaljnjim ponujanjem fiksnih in mobilnih storitev Molu in z njim povezanim poslovnim subjektom, Molu bodo poleg tega v okviru podatkovnih centrov po novem zagotavljali številne IT-storitve. Pričakujejo tudi povečan obseg prometa in storitev, obenem računajo, da jim bo Ljubljana služila kot vzorčni primer pri dogovarjanju za podobne projekte v drugih mestih v Sloveniji in tujini, nenazadnje pa morda nekoč tudi na državni ravni.
 

Deli s prijatelji