LOKALNE VOLITVE

Janković je zmagal, Kangler v drugi krog

Objavljeno 06. oktober 2014 09.29 | Posodobljeno 06. oktober 2014 09.29 | Piše: Jadran Vatovec

Zoran Janković in Boris Popovič se nista pustila spodnesti. Pomenljivo vprašanje ostaja: kakšen uspeh je dosegel SMC?

Gašpar Gašpar Mišič. Foto: Blaž Samec/Delo

LJUBLJANA, MARIBOR, KOPER, ANKARAN – Tudi včeraj sta se POP TV in RTV Slovenija odločila za vnaprejšnje ugotavljanje volilnega izida s tako imenovanimi vzporednimi volitvami. Tokrat se jima sicer ni uspelo vnovič dogovoriti, da bi družno najela isto raziskovalno ustanovo. Medtem ko se je POP TV odločil za tradicionalno zelo zanesljivo Mediano, je državni RTVS raje izbral Valicon. Če pogledamo, kaj je na podlagi vzporednih volitev že do 19. ure, ko so se volišča komaj zaprla, ugotovila Mediana: prvič, da je dozdajšnji župan Ljubljane Zoran Janković z lahkoto pometel z vsemi enajstimi tekmeci. Po Mediani je namreč dobil kar 63,8 odstotka glasov. Podobno se je tudi v Kopru v županskem sedlu obdržal Boris Popovič: s 53,2-odstotno podporo volivcev. Presenečenje pa za marsikoga pomeni tisto, kar se je primerilo v Mariboru, kjer je dozdajšnji »vstajniški« žuapan dr. Andrej Fištravec sicer dobil kar 42,5 odstotka glasov, a to ni zadostovalo za zmago v prvem krogu. Pa ne samo to: v drugem krogu se bo moral, saj ni res, pa je, pomeriti s Francem Kanglerjem (18,4 odstotka), ki pa bo zelo težko nadomestil razliko, ki ga loči od prvouvrščenega. Drugi krog županskih volitev bo tudi v Piranu, Novem mestu in Murski Soboti, med Petrom Bossmanom in dr. Sebastjanom Jeretičem, med Mileno Kramar Zupan in Gregorjem Macedonijem ter med Antonom Štihecem in Aleksandrom Jevškom.

Včeraj zjutraj se je po vsej državi odprlo nekaj več kot 3335 volišč, na katerih so volivke in volivci izbirali svoje župane ter člane mestnih in občinskih svetov. Dobrih 1,7 milijona volilnih upravičencev je imelo priložnost, da bi do zaprtja volišč ob 19. uri oddalo svoje glasove. Za županske stolčke so se skupno potegovali 703 kandidati, za približno 3400 mest v vseh občinskih in mestnih svetih pa kar 23.328 kandidatov, za člane svetov četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti – tam, kjer so potekale tudi te volitve – pa 14.686 kandidatov.


V Ankaranu prvič in nadpovprečno

Včeraj je bila volilna udeležba do 11. ure zgolj 13,25 odstotka, kar je bilo še manj kot na lokalnih volitvah leta 2010 (15,42 odstotka) ali na letošnjih predčasnih parlamentarnih (15,43 odstotka). Volilna udeležba v nov(oustanovljen)i občini Ankaran, kjer so bile sicer prvič lokalne volitve in tudi županske (pomerila sta se »ankaranski osamosvojitelj« Gregor Strmčnik in »Popovičev« Gašpar Gašpar Mišič), je bila pričakovano druga najvišja v državi: 28,76 odstotna. No, tudi do 16. ure je bila udeležba komaj 32-odstotna, v Ankaranu pa znova precej višja od povprečne: tam je že do 16. ure volilo 55,51 odstotka volivcev. 

Na včerajšnjem glasovanju so župane že izvolili v tistih občinah, v katerih je eden od kandidatov prejel več kot polovico veljavnih glasov. V drugih občinah bo o zmagovalcu odločal drugi krog, ki bo predvidoma čez 14 dni. V njem se bosta pomerila kandidata, ki bosta danes dobila največ glasov. Da drugi krog zagotovo ne bo potreben, je bilo vnaprej znano v nekaj manj kot polovici občin, kjer sta se pomerila zgolj dva kandidata, in v 63 občinah s samo enim županskim kandidatom.

V devetih občinah so svoje predstavnike v občinskem svetu volili tudi člani italijanske in madžarske narodne skupnosti, v 19 občinah pa člani romske skupnosti. Dokončno poročilo o izidu prvega kroga letošnjih lokalnih volitev naj bi Državna volilna komisija (DVK) potrdila najpozneje do 11. oktobra.

Ključni razmislek glede včerajšnjih lokalnih volitev 2014 bi se prav gotovo moral nanašati na politično vprašanje par excellence: kolikšen uspeh je na županskih volitvah ter na volitvah v občinske in mestne svete dosegla Stranka Mira Cerarja (SMC)? Ker živimo v »čudežni deželi Sloveniji«, se bodo številni politični komentatorji in analitiki v naslednjih dnevih poskušali izogibati pomenljivemu odgovoru na to vprašanje ali nas celo prepričevati, da rezultat lokalnih volitev vendarle neposredno ne zadeva političnih razmer na državni ravni. Kar, seveda, ni res. V vseh normalnih državah so poraženci volitev vsakič poraženci in zmagovalci pač zmagovalci. Rezultat lokalnih volitev je zato tam bodisi dobra bodisi slaba popotnica za vse stranke, kaj šele za zmagovalko parlamentarnih volitev izpred le štirih mesecev.

Deli s prijatelji