LJUBLJANA – Zakaj pa bi sploh bil tako pomemben odgovor na vprašanje, ali se s kandidati za ključne ministrske položaje (za finančnega, infrastrukturnega ali gospodarskega ministra) v vladi Alenke Bratušek res dogovarja predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković? Večina članov vodstev Pozitivne Slovenije (PS), Državljanske liste (DL), SD in Desusa si želi predvsem skleniti vladno koalicijo, ustoličiti novo vlado in čim prej zadovoljivo umestiti sebe v katero od njenih sinekur. Nekateri posamezniki v vrstah koalicije bodo namreč le tako do volitev (najmanj eno leto, lahko pa celo tri) mogli uspešno sanirati tiste poslovne sisteme, s katerimi so povezani bodisi lastniško bodisi »le« posredno, prek drugih oseb. Vse drugo je zanje, kot bi rekel Danilo Türk, drugorazredna tema.
Nekdanji gospodarski minister opozarja
Točno, Janković je po statutu Pozitivne Slovenije še vedno predsednik največje stranke bodoče koalicije. Kot so me pred nekaj dnevi poučili z odseka (!) Mestne občine Ljubljana za stike z javnostjo, Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) nikjer v svojem poročilu ne trdi, da je odkrila koruptivnosti, temveč le, da je zaznala sum koruptivnega tveganja: »Tudi upravno sodišče je v zavrnitvi zahteve za izdajo začasne odredbe zapisalo, da KPK poudarja, da z izpodbijanim zaključnim poročilom ni vsebinsko materialno-pravno odločala o določeni obveznosti tožeče stranke niti ji ni ničesar naložila in je ni k ničemur zavezala.« Le zakaj se potem Janković kot župan glavnega mesta in predsednik PS ne bi smel dogovarjati s posameznimi kandidati za ministre, denimo s svojim prijateljem Aljošo Tomažem, tistim nekdanjim predsednikom uprave Abanke, ki je nekdanji prvi dami Zavarovalnice Triglav Nadi Klemenčič svojčas omogočil nepojmljiv najem posojila za odkup delnic naše največje zavarovalnice prav z vnaprejšnjo zastavo teh istih delnic, ki jih je lahko Klemenčičeva kupila na podlagi poroštva, ki si ga je kar sama izdala (podpisala) v imenu Zavarovalnice Triglav. Pa saj je vseeno, ali bo Tomaž nazadnje minister za finance ali »samo« minister za zdravje.
Zato je najbrž prav, da nekaj več pozornosti namenimo drugim »podrobnostim«. Denimo tistemu, na kar opozarja nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik, ki je v izjavi za Planet Siol.net poudaril, da pogajalska izhodišča, ki jih kot podlago za sestavo nove vlade uporabljajo predstavniki PS, DL, SD in Desusa, še najbolj spominjajo na z levo roko napisan esej kakšnega študenta prvega letnika ekonomije: »Težko boste v njih našli kakršno koli ekonomsko vprašanje, glede katerega se strinjajo DL na eni strani ter PS in SD na drugi. Vsak resen profesor bi tak esej zavrnil in od avtorja zahteval, naj ga dopolni.«
Ste opazili, da so se v Državljanski listi odločili, da sme na (pred)koalicijskih usklajevanjih sodelovati celo njihov podpredsednik, donedavni finančni minister Janez Šušteršič? Šušteršič, oče slabe banke in državnega holdinga, sicer še kar vztraja, da ne moremo imeti le napol slabe banke: ali jo imamo ali je nimamo. Zatiskanje oči pred še kako skrb vzbujajočimi zadregami naših bank, trdi, bi našo državo nedvomno nevarno približalo bankrotu.
Za Bratuškovo več mesecev, Virant pa molči
V Pozitivni Sloveniji trdijo, da so sumi, češ da je magistrska naloga Alenke Bratušek plagiat, še najbolj podobni temu, če bi kdo zdaj začel namigovati, da ima mandatarka morda celo ljubimca. A ne zato, ker bi bil tudi ljubimec lahko plagiator. Predsednik Državljanske liste Gregor Virant, »veliki« borec za višje etične standarde, le molči, ne komentira ne sumov ne tveganj. Ker ne bi rad tvegal?
Spomnimo se: senatu Dobe, fakultete za uporabne poslovne in družbene študije, je uspelo kar po hitrem postopku ugotoviti, da je diplomska naloga nekdanjega nepriljubljenega mariborskega župana Franca Kanglerja plagiat. Čez noč so mu odvzeli neupravičeno podeljen naziv diplomiranega ekonomista. V Nemčiji so bili zgroženi, da je simpatični Karl-Theodor von und zu Guttenberg, nesojeni kandidat za naslednika kanclerke Angele Merkel, plagiatorsko prepisal nekatere dele »svoje« doktorske disertacije. Njegove politične kariere je bilo na mah konec. Prestižna London School of Economics (LSE) prav tako ni odlašala, ko je bilo treba preveriti, ali je doktorska disertacija Seifa Al Islama, sina razvpitega libijskega diktatorja Moamerja Gadafija, plagiat.
No, pa saj niti ljubljanska fakulteta za družbene vede (FDV) menda ne želi zavlačevati. Ali je magistrska naloga Bratuškove plagiat, bo predvidoma preverila v nekaj mesecih. Še pred volitvami? Najprej pa bo, jasno, ustanovila komisijo, ki naj bi ugotovila, ali čisto zares obstajajo okoliščine, ki kažejo, da so pogoji za poznejši morebitni odvzem znanstvenega naziva res (z zadostno verjetnostjo) izkazani.
