SARAJEVO – Razmere v Bosni in Hercegovini se še niso umirile. Danes je 10 helikopterjev – med njimi tudi helikopter slovenske policije – reševalo prebivalce Orašja, ki so se pred reko Savo zatekli na strehe domovanj. Za Slovenskenovice.si je stanje v BiH, kjer se tudi danes spopadajo ne le s pobesnelo vodo, ampak tudi z grozečimi zemeljskimi plazovi, opisal Janko Goršek, slovenski policijski ataše v Bosni in Hercegovini. V Orašju se je na strehe zateklo nekaj deset ljudi, ki čakajo na rešitev. Kot je pojasnil Goršek, evakuirane ljudi večinoma namestijo v športne dvorane in improvizirane centre.
Mrtvih 27, številka najbrž ni dokončna
Po neuradnih podatkih je v življenje v katastrofalnih poplavah izgubilo 27 ljudi, kar pa najverjetneje ni dokončna številka. »Bojim se, da se bo število smrtnih žrtev še povečalo,« pravi Goršek in ob tem spomni, da predvsem starejši ljudje svojih domov kljub nevarnosti ne želijo zapustiti. Kot je znano, so take odločitve v preteklih dneh že zahtevale človeška življenja. Več je tudi pogrešanih, njihova usoda pa v trenutnih razmerah ni znana nikomur.
Slovenski reševalci so jih rešili že najmanj 200
Sicer pa v BiH pomagata pri reševanju in oskrbovanju prebivalstva policijski helikopter z osmimi člani (torej z dvema ekipama, da se lahko menjata) in vojaški helikopter (šest ljudi). Slovenci so s helikopterji do zdaj rešili življenje že najmanj 200 ujetim ljudem.
Reki Bosna in Vrbas sta se že umaknili v rečni koriti, zato pa vse večje težave predstavljajo zemeljski plazovi (Tuzla, Zenica), ki, tako Goršek, dobesedno spreminjajo podobo pokrajine. »Gre za posledice, ki jih ljudje niso še nikoli doživeli, manjše vasi izginjajo in celotna pobočja drsijo. Plazovi bodo v naslednjih dneh ogrožali številne ljudi,« opozarja Goršek.
Pomoč prihaja, razdeljujejo jo lokalne oblasti in krizni štab
Goršek je pojasnil, da humanitarna pomoč v BiH že prihaja, tako iz Evrope kot tudi iz Slovenije. Vključen je tudi slovenski konzulat, ki sodeluje s kriznim štabom ministrstva za sigurnost, za nadaljnjo razdelitev pomoči pa skrbijo lokalne oblasti in krizni štabi (Rdeči križ in druge).
Nihče ne ve, ali so se premaknila tudi minska polja
Kot da ne bi bile razmere že tako in tako na robu vzdržnega, pa se morajo tako reševalci kot tudi prebivalci soočati še z eno težavo, in sicer zelo verjetnimi premiki minskih polj, poleg tega pa so uničene tudi vse oznake, ki so opozarjale na smrtonosna polja. Največjo nevarnost predstavljajo mine, ki so tik pod površjem.
Goršek pravi, da je površine prekrila debela plast mulja in zemlje. Ali je resnično prišlo do premikanja minskih polj, pa v tem trenutku ne ve nihče. »Gre bolj za napovedi, ocene lokalnih oblasti. Ali bo domnevni premik minskih polj res predstavljal problem, bo po kazal čas.«
Toplo vreme in nevarnost epidemij
V vsakem primeru pa bi to pomenilo še večje težave tudi za reševalce na terenu. Vremenska napoved za naslednje dni ne napoveduje obilnejšega deževja (z izjemo srede, ko so napovedane manjše padavine), v nasprotju s tem pa so napovedane visoke temperature (do 25 stopinj Celzija). To s sabo prinaša nove težave: nevarnost pojava epidemij.
»Zgodila se je prava kataklizma. Sanacija prizadetih območji bo ponekod trajala od tedna dni do meseca, na posameznih predelih pa kar leta,« napoveduje Goršek.
