Prijazna, dobrovoljna, zgovorna in za devetinsedemdeset let zelo zdrava. Takšna je ikona pokritih arkad na ljubljanskih tržnici – Terezija Nikolčič, zeliščarica. Na stojnici zraven vhoda v ribarnico ima razpostavljene papirnate vrečke s posušenimi zdravilnimi zelišči. Zelišča so za pripravo čajev, sirupov in osvežujočih napitkov. Že tri desetletja. Mnogo strank že kar ve, kaj bodo kupile, spet druge prej s Terezijo malo poklepetajo.
Delo so si v družinskem zeliščarskem podjetju Hedera iz Blatne Brezovice razdelili. Terezija večinoma prodaja, vnuk Jure Plestenjak in njegova žena Jasmina postorita vse drugo.
Sezona nabiranja
Ob robu Blatne Brezovice, v Zalazah, kot rečejo, imajo skoraj dva hektarja polj, na katerih gojijo kakšnih 40 rastlin, le kakšnih sedem je enoletnic, vse druge so trajnice. Kakšnih 15 vrst rastlin pa še zraven naberejo po gozdovih. Sezona nabiranja gozdnih zelišč je od junija do avgusta, zelišča s polja pobirajo med majem in septembrom.
Potem, odvisno od občutljivosti rastline, jih razrežejo in do štiri dni sušijo ali pa najprej sušijo in šele potem razrežejo na dolžino dva centimetra. Če bi zdravilne rastline mleli na drobno, bi izgubile veliko svojih dobrih lastnosti. Pa tudi kupci raje vidijo, kaj kupijo. Nato v papirne vrečke z njimi in na trg, pa tudi po pošti jih pošljejo komu od daleč.
Artičoke iz Blatne Brezovice
Z njihovega polja se vidijo cerkvice in vasi Sinja Gorica in Ligojna, v ozadju griči Zaplane. Na oddaljeni rdeči strehi na Vrhniki z Juretom opaziva belo piko. »To je štorklja. Ko okopavam, hodijo za mano in lovijo miši.«
Malokdo tako na severu ima posajene artičoke, ki pa redko rodijo sadeže. V Blatni Brezovici je zanje premrzlo, gojijo jih le zaradi zdravilnih lastnosti listov proti holesterolu. Razkaže mi vse rastline, ki trenutno uspevajo. Janežev žep krepi imunski sistem, če pa ga dodamo v potico, dobi okus po pehtranki. Ožepek, ki mu na Primorskem pravijo izopo, je dober proti prehladnim obolenjem. Poznali so ga že v antični dobi. Cenili so ga kot rastlino, povezano z religioznimi obredi čiščenja. Omenjen je tudi v svetem pismu.
Šentjanževka se je na polju kar sama zasadila. Timijan se uporablja proti želodčnim in črevesnim motnjam, origano je odlična začimba za vse mesne jedi in tople kruhke, poprova meta za pomiritev. Najlepši je grm pegastega badlja, ki je začenjal cveteti. Lajša vse težave, povezane z jetri, Terezija pravi, da je najboljša hrana zanje. Navadno rastline ne rastejo tako skupaj, te so same zrasle v nekakšen grm. Že res, da je lep na pogled, ne pa za nabiranje. Bode namreč.
Rman za lepo kožo
Rumeno zeleno je cvetela plahtica, ki jo hvalijo ženske z ginekološkimi nevšečnostmi, modro pa je cvetel jetičnik, ki pomaga pri kožnih obolenjih in čisti kri.
Poletje je na pragu, sonce bo čedalje bolj žgalo, koža bo rdela. Za lepo kožo pomagajo rman, prava lakota, hmelj in ognjič. S čajem iz prave lakote ali hmelja se koža umiva. Rman je primeren za čaj pa tudi za mešanje z oljem. Dober je za rane in sončenje. Za mešanje je najboljše oljčno olje ali olje iz koruznih kalčkov, ki vsebuje veliko vitamina E. Za kožo je dobrodejen tudi ognjičev čaj, mazilo ali ognjič, namočen v olju.
Terezija, Jure in Jasmina so veseli, ker o zdravilnih zeliščih vedno več vedo mladi in po njih tudi posegajo. V Blatni Brezovici pravkar dokončujejo poslovno-predelovalni objekt. Dela je več kot preveč za tri osebe. A Terezija pravi: »Vse, kar delaš z veseljem, dobro voljo in vztrajno – trmasto, mora uspeti!«
Terezija je na ljubljanski tržnici s svojo stojnico poleg vhoda v ribarnico prava ikona. Zanimiva je za turiste, baje je starinska prodaja zdravilnih zelišč na votle mere (po pol litra, po dva decilitra) v Evropi prava redkost. Začimbe pa prodaja po žličkah. Za pomoč pri odpravljanju posameznih tegob so najbolj priporočljive čajne mešanice, ki se zamešajo iz do največ petih zelišč. Terezija je bila prva v novi državi, ki je leta 1991 na Vrhniki pripravila razstavo zdravilnih zelišč. Za razstavo je bilo veliko zanimanja, zato jo je postavila še dve leti zapored. |
