LJUBLJANA – Ugleden poslovnež Janez Škrabec zanimivo pojasnjuje svoj odnos do ruskega tržišča in držav nekdanje ZSSR. Medtem ko večina slovenskih poslovnežev uradne spletne strani prevaja v angleščino pa še kateri evropski jezik, Riko ponuja vpogled tudi v ruščini.
V enem mesecu obvladal jezik
Svojo naklonjenost Rusiji je Škrabec v slovenskem Playboyu pojasnil z anekdoto, ki izhaja iz njegovega najstništva, ko jih je štel petnajst. Pojasnil je, da si je takrat ogledoval zemljevid Evrope, na katerem so bile z zeleno označene dežele slovanskega govornega območja: »In sem si rekel, da bo to moj trg, prodajal bom pa že kaj.« Odnos do Rusije je razložil s čustvi do očeta, ki je vodil stari Riko. Ta je propadel z razpadom jugoslovanskega sistema, omenil je tudi očetovega partnerja in takratnega predstavnika v Moskvi Dragana Djordjevića. Takrat je kot mladenič obiskal rusko prestolnico: »Videl sem, da se z njimi takoj razumem, ruščine sem se naučil v enem mesecu. Spoznal sem, da ne razumejo angleščine, da se ne znajo vesti v zahodnem svetu, in sem si rekel: ‘Saj to je zame priložnost. Vedno bom lahko posredoval med njimi.‘ Na tem sem zgradil svoj business story, na poslovanju z Rusijo. To je moja sreča. V tistih letih, 1990, 1991, 1992, ko se je tam zgodila revolucija, ko so propadli vsi poslovni kanali, vse poslovne vezi, sem bil na pravem kraju. Žal je moj partner, gospod Djordjević, leta 1994 umrl. Znova sem imel to srečo, da sem se povezal z drugo legendo jugoslovanskega biznisa v Rusiji Jozom Draganom, s katerim sva Rikove posle postavila še na višjo raven.«
Razcvet in propad
Tako so torej videti začetki Rikovega imperija in poslovnega partnerstva Škrabec-Dragan po Škrabčevi različici. Seveda, vsebina ruskega uradnega poročila o Draganovih dvomljivih poslih ob pretvorbi ruskega klirinškega dolga v sumljive dolarske transakcije na račun offshore podjetij iz Liechtensteina je povsem v nasprotju z zgornjim čustvenim opisom Rikovih začetkov. V slovenskem Playboyu je Škrabec opisal še, zakaj se ima za očeta Rika v devetdesetih: »Riko je bilo podjetje, ki ga je ustanovil moj oče, ampak to je bilo socialistično podjetje. On se je leta 1968 vrnil iz goriških Vozil v Ribnico in tam je bilo kovinarsko podjetje pred propadom. Prevzel ga je in preoblikoval … Začeli so s cestno mehanizacijo, traktorskimi priključki, ampak njihov največji uspeh je bil, da so prišli na ruskem trgu v t. i. blagovno listo, oblikovano v gosplanu. Če so te uvrstili v gosplan, je bilo to zagotovljeno petletno obdobje, v katerem so odkupovali tvoje izdelke. Glavni Rikov proizvod v Rusiji so bile tedaj hidravlične stiskalnice za sekundarne surovine. To je bil kliring, ki so ga plačevali z nafto. Riko pa ni prodajal le svojih izdelkov, ampak je celo zastopal celotno jugoslovansko strojegradnjo, med njimi tudi SAS Zadar. Njihov uspeh je bil odvisen od Rika, ker je Riko tako dobro prodajal njihove stroje. Takrat so bili v konzorciju še Litostroj, Železarna Ravne, Metalna, Prvomajska Zagreb ... Jugoslavija je bila v tistem času na desetem mestu po prometu z orodnimi stroji, to pa predvsem zato, ker smo prodajali v Sovjetsko zvezo. V osemdesetih je bilo pa še to, da je veljal za Sovjetsko zvezo t. i. kokon, embargo na prodajo visoke tehnologije z zahoda zaradi Afganistana. Mi smo imeli povezave z zahodom, vsa naša podjetja so imela kakšne joint venture z zahodnimi podjetji, kooperacijske pogodbe z nemško elito. Takrat se je prek Rikove pisarne letno opravilo za tristo, štiristo milijonov dolarjev poslov samo s temi stroji ... Ampak bil je socializem in proizvajalci so bili v ospredju, zato provizije niso bile visoke, ampak nekaj je bilo. No, leta 1991 je Sovjetska zveza propadla, potrebe po teh strojih ni bilo več. Zakaj je propadla Sovjetska zveza? Med drugim tudi zato, ker se je pocenila nafta, prišli so v ekonomsko krizo, njihov zunanjetrgovinski deficit se je povzpel v višave. Riko je bil resnično preveč odvisen od Sovjetske zveze. Oče se ni znašel, to priznam, ni hotel v nobeno racionalizacijo, v nobeno odpuščanje, odšel je v pokoj, Riko pa v stečaj. V tistem času sem že videl, da Rika ne bom mogel obuditi in da jugoslovanskih strojev ne bom mogel več prodajati zaradi vojne. In kar naenkrat sva s partnerjem Djordjevićem izgubila kupce in izdelovalce.«
VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Hrvaški imperij Rika pod drobnogledom, fotografiral se je tudi s Putinom
