Največkrat prevajani slovenski pisatelj, dramatik in publicist Drago Jančar dolgo ni povedal, kje je dobil navdih za roman To noč sem jo videl. Šele na Rožniku se je ob podelitvi že tretjega kresnika zahvalil Mariji Cvetek in Vilmi Mlakar. Profesorica slovenskega jezika, primerjalne književnosti in etnologinja Marija Cvetek je prepričana, da je bilo pisatelju njeno avtorsko delo več kot le navdih.
»Jančar je prvotno zamolčal, da je v moji razpravi dobil na krožniku tisoč in en podatek. Preprosto si je brez vprašanja prisvojil celo zgodbo. Ker sem se oglasila na slovlitu (slavistični spletni medij), se je na podelitvi kresnika zahvalil Vilmi Mlakar, čeprav z njo ni nikoli govoril. Meni se je zahvalil kot 'neki gospe Mariji Cvetek za zapis'. Moji prijatelji so to razumeli, kot da gre za napaberkovano amorfno gradivo, s katerim sama ne bi imela kaj početi. Marsikateri literat si domišlja, da si lahko v imenu umetnosti vzame vse, on pa naj bi bil v istem imenu nedotakljiv. V tem primeru Jančar prav gotovo ni pošteno ravnal,« je prepričana Marija Cvetek.
Rekonstrukcija resnične zgodbe
Vilma Mlakar, ki je živela v Bohinjski Češnjici, je postala literarna junakinja v Jančarjevem romanu. »Z njo sem se pogovarjala, še preden se je pred leti preselila v dom starejših v Srednji vasi, decembra lani pa smo jo pokopali. Vseskozi je ostala zvesta svojim etičnim in moralnim vrednotam,« doda Marija Cvetek. Pred šestimi leti je v tematski številki časopisa za krajevno zgodovino Kronika, posvečeni zgodovini gradu Strmol, objavila spomine Vilme Mlakar, rojene Urh, nekdanje strmolske sobarice, ki je do 1946 službovala na gradu.
Jančar je dogajanje prav tako umestil na grad Strmol, ki ima v romanu drugo ime. Pisatelj pravi, da ne gre za rekonstrukcijo resnične zgodbe zakoncev Hribar iz leta 1944, ki sta živela v tem gradu. Nedavno je v novi kranjski mestni knjižnici povedal, da je na sprožilec za roman pritisnila prav Marija Cvetek s prispevkom v Kroniki. Priznal je, da mu spomini strmolske sobarice, ko pripoveduje o tem, kako je »eden izmed prisotnih pri umoru moral pokopati gospo Ksenijo, v pijanosti pa je zaupal prijatelju, da se mu ni ljubilo izkopati dovolj dolge jame in ji je raje polomil noge«, niso dali spati. »Tudi v Kroniki podkrvavških vasi izpod peresa Alojza Kalinška izvemo o ogabnem in nečloveškem mučenju, o katerem so nekateri mlajši partizani govorili svojim zaupnikom,« zapiše avtorica v Kroniki. Posmrtnih ostankov umorjenih še danes niso našli.
Pisatelj si za ustvarjanje romanov izbira Pohorje ali Bohinj. Če ustvarja na Gorenjskem, je gost hotela Bellevue. »Ponudili so mi sobo 204, v kateri je leta 1967 dva tedna bivala in ustvarjala pisateljica Agatha Christie. Vzel sem sobo zraven in delal. Ko sem zapuščal Bohinj, sem se še med vožnjo proti Ljubljani spomnil na detajl. Ustavil sem se in si ga zapisal na listič,« je na pogovoru v kranjski mestni knjižnici še povedal Drago Jančar.
