LJUBLJANA – Generalna direktorica Davčne uprave RS (Durs) Jana Ahčin pozna rešitev za težave slovenskih javnih financ. To je davčna disciplina, ljudje se morajo zavedati, da se javne storitve financirajo iz pobranih dajatev. Če bi vsi zavezanci pošteno plačevali davke, bi lahko kakšno davčno stopnjo tudi znižali, je povedala v pogovoru za STA.
Vlada je pravkar sprejela zakon o davku na nepremičnine. Se vam zdi, da v prizadevanjih za napolnitev proračuna nalaga Dursu vedno nove naloge?
Durs je bil ustanovljen z nalogo nadzora in pobiranja javnih dajatev. To je naša osnovna naloga, ki jo moramo izpeljati in jo tudi bomo po najboljših možnih močeh.
Durs vodite pol leta, od aprila kot vršilka dolžnosti, septembra pa vas je vlada imenovala za generalno direktorico. Katere ukrepe, ki ste jih izvedli v tem času, bi izpostavili?
Ko sem prišla, sem si zastavila tri cilje. Prvi je bil stabilizirati informacijski sistem, kar smo tudi naredili. Septembra smo uvedli še zadnji modul izvršbe, ki prinaša zelo dobre učinke. V prvih devetih mesecih letos je bilo izterjano za 30 odstotkov več dolga kot v enakem obdobju lani. Povečalo se je tudi prostovoljno plačevanje obveznosti na podlagi opominov – ta delež letos znaša kar 70 odstotkov, lani je bil pri 30 odstotkih.
Drugi cilj je bil narediti čim več pri racionalizaciji poslovnih procesov in na procesu združevanja davčne in carinske uprave. S 1. julijem smo uvedli davčne pisarne, zdaj pa nadaljujemo še racionalizacijo davčnih uradov, katerih število bomo zmanjšali s 15 na osem (8). To je že priprava tudi za združevanje s carinsko upravo.
Proces racionalizacije poslovanja nam je prinesel veliko dobrega: zapolnili smo svoje kadrovske potrebe, zmanjšujemo podporne službe in ljudi prestavljamo na vsebinske naloge – kontrolo, izterjavo in inšpekcijo.
Tretji cilj pa je bil, da v očeh javnosti dvignemo ugled Dursa – da to ni represivni organ, ki le tlači nas državljane, temveč da je to organ, ki pobira javne dajatve zato, da nam zagotavlja socialno državo, poleg tega pa so uslužbenci profesionalni, strokovni, prijazni, nepolitični ... Tudi tu smo naredili velike premike.
Kako napreduje posodobitev informacijskega sistema? Ali je projekt dokončan?
V letu 2011 smo uvedli informacijski sistem, s katerim smo imeli na začetku veliko težav. Zdaj teh težav ni več. Informacijski sistem seveda še ni dokončan, a imamo trdno hrbtenico, na katero bomo obešali vse nove programe, tudi davek na nepremičnine.
Kakšne so najnovejše ocene glede davčnih prihodkov? Ali že lahko približno ocenite, kolikšen je pri tem učinek višjega DDV in koliko okrepljenega boja proti sivi ekonomiji?
Od leta 2011 se javnofinančni prihodki zmanjšujejo, kar je posledica zniževanja BDP in padca potrošnje. Razni ukrepi, kot so spremembe davčne zakonodaje, pa lahko ta učinek povečajo ali zmanjšajo. V preteklih letih se je znižala stopnja davka od dohodkov pravnih oseb in uvedene so bile nove olajšave, kar je prihodke zmanjšalo, s 1. julijem pa se je zvišal DDV in učinki se že kažejo. V prvih devetih mesecih smo pobrali 7,68 milijarde evrov javnofinančnih prihodkov in kaže, da bomo načrtovanih 10,5 milijarde evrov za celotno leto dosegli. V septembru smo pobrali skoraj 900 milijonov evrov davkov, kar je več kot v preteklih mesecih.
Pred dnevi ste izvedli odmevno akcijo nadzora v gostinskih lokalih in jih nekaj tudi zaprli. Bi rekli, da so gostinci pri utajevanju davkov najuspešnejši?
Durs že nekaj let vodi projekt boja proti sivi ekonomiji, v katerega so vključene dejavnosti, ki so bile prepoznane kot rizične z vidika navzočnosti sive ekonomije. Z nadzorom gostinske dejavnosti smo začeli, ker je 1. julija začela veljati novela zakona o davčnem postopku, ki je uvedla obvezno uporabo registrskih blagajn s programom, ki onemogoča brisanje računov brez revizijske sledi. Odziv državljanov na to akcijo je ogromen, število prijav se je v primerjavi z lanskim letom povečalo za 100 odstotkov.
Tokrat smo prvič uporabili institut, da smo za določen čas zaprli lokal, da bi zavarovali dokaze in omogočili delo inšpektorjem. Če je zavezanec sodeloval z nami, smo lahko hitro končali pregled in je lahko nadaljeval delo. Zdaj bomo te dokaze preverili in prvi učinki bodo vidni v mesecu dni.
S projektom manjšanja sive ekonomije bomo nadaljevali tudi v drugih dejavnostih, ki so bile prepoznane kot rizične. Ravno v teh dneh smo napovedali poostren nadzor cvetličarjev, vrtnarjev, svečarjev in vulkanizerjev.
Poleg projekta sive ekonomije pa vodimo še druge ciljno usmerjene nadzore, npr. nakazil v davčne oaze, razkoraka v premoženju, sistemskih utaj DDV. v dejavnostih torej, ki so rizične z vidika utajevanja davkov.
Za katero od teh dejavnosti pa bi rekli, da so zavezanci najiznajdljivejši pri utajevanju davkov?
Naučili smo se že, da so davčni zavezanci izredno iznajdljivi. Ko uvedeš ukrep, imajo že skoraj rešitev, tako da se vedno trudimo, da gremo v korak z njihovo inovativnostjo.
Kako pa sicer ocenjujete dosedanje napore v okviru okrepljenega boja proti sivi ekonomiji? Kaj bi si od vlade še želeli, da bi bili lahko uspešnejši?
Finančni učinki bodo vidni novembra, vendar pa projekt že zdaj ocenjujem za zelo uspešen, namreč z vidika števila informativnih obiskov zavezancev, števila izvedenih nadzorov in odziva javnosti.
Ali občutite pritiske, da bi moral Durs pobrati še več davkov?
Pritiskov ne čutim, si pa želim, da bi v okviru zakonskih možnosti pobrali čim več davkov. Želim si predvsem, da bi vsi zavezanci začeli pošteno plačevati davke. To bi bilo za Slovenijo veliko boljše – ne bi bilo potrebnih toliko davkov in kakšno davčno stopnjo bi lahko tudi znižali.
Kakšna so vaša pričakovanja glede uspešnosti pobiranja davkov letos in prihodnje leto, predvsem zaradi trenutnega gospodarskega položaja, ki v osnovi negativno vpliva na davčne prihodke?
Zaradi padanja BDP in potrošnje se obseg pobranih davkov že od leta 2011 zmanjšuje. Deloma se bo to lahko kompenziralo z našimi povečanimi aktivnostmi v okviru nadzora, tako da bi lahko pobrali toliko davkov, kot smo načrtovali.
Vlada je pred kratkim predlagala, da se bistveno bolj obdavčijo tisti, ki ne znajo dokazati izvora svojega premoženja. Predsednica vlade Alenka Bratušek je tedaj napovedala, da namerava vlada v prihodnje predlagati še več podobnih rešitev. Verjetno pri njihovi pripravi sodeluje z vami?
Spremembe tega zakona smo predlagali mi na osnovi ugotovitev iz opravljenih pregledov. Letos smo opravili 29 pregledov in dodatno obračunali za 7,4 milijona evrov davka. Zdaj lahko preverjamo nakazila za pet let nazaj, po novem pa se bo to obdobje podaljšalo na 10 let in stopnja davka bo višja. Te spremembe so zelo koristne.
Za lažjo predstavo o teh postopkih pri fizičnih osebah lahko predstavim ugotovitve enega izmed postopkov: gre za zavezanca skorajda brez prijavljenih prihodkov, ki je v treh letih potrošil tri milijone evrov. Ker ni znal pojasniti izvora pretežnega dela premoženja, smo mu dodatno obračunali 1,1 milijona evrov davkov.
Kako ocenjujete napovedano promocijsko kampanjo vlade za izboljšanje davčne kulture?
Že zdaj je v strategiji Dursa zapisano, da bi moralo biti prostovoljno plačevanje davčnih obveznosti ena od državljanskih vrednot najvišje stopnje. Zavedanje, kaj pomeni plačevanje davkov, bi moralo priti v zavest vseh ljudi, to bi morali učiti že v šoli. Vse javne storitve, ki se plačujejo iz davkov in prispevkov, so za to, da jih uporabljamo vsi in da se z njimi izboljšuje kakovost življenja.
Kako je s kadrovsko podhranjenostjo Dursa? Inšpektorji so že večkrat opozorili, da jih je premalo. Kako je zdaj s kadrovsko pokritostjo, ko jim pomagajo še cariniki?
Ko sem prišla na Durs, sem rekla, da moramo s tistim, kar imamo, narediti kar največ. Doslej smo dobili 46 novih inšpektorjev, trend se še povečuje, tako da ustrezno pokrivamo potrebe, ki jih imamo na tem področju.
Kako ocenjujete predlog zakona o finančni upravi, ki predvideva združitev davčne in carinske uprave? Cariniki menijo, da združena finančna uprava ne bo prispevala k večji učinkovitosti sistema. Kaj menite na Dursu? Ste za združitev?
Sodelovanje s carino od 1. julija letos potrjuje moja pričakovanja, da bo združitev prispevala k povečanju prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti, ki bo posledica tudi večjega in učinkovitejšega nadzora na vseh področjih. Združevanje davčne in carinske uprave absolutno podpiram, ker pričakujem zelo velike sinergijske učinke.
Durs že nekaj mesecev javno objavlja seznam največjih davčnih dolžnikov z več kot 5000 evrov dolga. Na vrhu ni opaziti bistvenih sprememb. Ste zadovoljni s poravnavo dolga?
S tem, ko smo začeli objavljati seznam neplačnikov, smo dosegli, da je davčni dolg stabilen. Giblje se okoli 1,5 milijarde evrov, dolžniki z blokiranimi računi dlje od 90 dni pa imajo skupaj za približno 900 milijonov evrov davčnega dolga. Ta ukrep je uspešen predvsem pri manjših davčnih dolžnikih, ki se nočejo znajti na seznamu. Zelo pogosto se zgodi, da poravnajo ravno toliko dolga, da se ne uvrstijo na seznam.
Sicer pa se povečuje število dolžnikov, ki so v insolvenčnih postopkih. Pri teh ne moremo narediti ničesar, lahko le čakamo, da se postopki končajo in vidimo, v kakšnem delu bo davčni dolg poplačan. V insolvenčnih postopkih je približno 10 odstotkov dolžnikov, njihovega dolga v celotnem dolgu pa je približno 40 odstotkov.
Durs lahko kot upnik predlaga stečaj podjetja, ki ne poravnava davkov in prispevkov. Koliko izkoriščate to možnost?
Ko davčni organ izčrpa vse možnosti davčne izterjave, se lahko odloči za uvedbo stečajnega postopka. To izvajamo predvsem pri tistih zavezancih, kjer se davčni dolg vztrajno povečuje.
Spomladi se bo končal projekt ciljnega nadzora poslovanja z davčno ugodnejšimi območji. Kakšne so dosedanje ugotovitve?
Projekt je stekel leta 2011. Letos smo do avgusta opravili 96 pregledov zavezancev, ki poslujejo z davčno ugodnejšimi območji, dodatno pa smo jim obračunali 11,2 milijona evrov obveznosti. Pri ugotovitvi dodatnih davčnih obveznosti smo bili zelo uspešni, saj se je ta številka v preteklih letih gibala okoli treh milijonov evrov. Ni se povečalo število zavezancev, temveč so bili učinki nadzora večji.
V zadnjem času je prihajalo do uhajanja informacij z Dursa glede nekaterih zavezancev. Ti so se nato uporabljali tudi v politične namene. Boste poskrbeli, da do tovrstnih zlorab ne bi več prihajalo?
Nisem seznanjena, da bi iz Dursa kakršne koli informacije ušle v javnost. V primeru enega davčnega zavezanca, ki je bil objavljen tudi v vseh medijih s sumom, da so informacije uhajale z Dursa, je bil uveden notranji nadzor, ta pa je pokazal, da na Dursu nikakor ni prišlo do uhajanja informacij.
