LJUBLJANA - Kdor je 29-letnega Škofjeločana, ki zadnja leta živi v prestolnici, že slišal pripovedovati o plavanju z delfini, si je njegove nevsakdanje morske prigode brez dvoma dobro zapomnil. Kajti ko začne Jan Čadež deliti svoje izkušnje, je zgodba, ki na trenutke švigne v neko ne ravno vsakdanjo dimenzijo, gostobesedna in polna čustev. Jana smo ujeli, tik preden ga je pot iz prestolnice za nekaj mesecev ponesla na Havaje, kjer verjetno ravno zdajle plava z delfini. Janova povezanost s temi živalmi se je začela tkati pred desetimi leti, takrat so se mu namreč začele prikazovati v sanjah.
Povabilo na plavanje
»Na začetku so bile čisto običajne sanje. A te so se začele ponavljati, kar je postalo nenavadno. V enih sanjah me je delfin vabil, naj zaplavam z njim. Oprijel sem se ga, nato pa sva se začela premikati neopisljivo hitro, tako zelo hitro, da je bilo na trenutke kar zastrašujoče. V drugih, prav tako ponavljajočih se sanjah, sem opazoval morje in na delfina pokazal, še preden se je ta pokazal na površini,« visokorasli Jan pripoveduje o začetku svojega potovanja. Ker so se takšne sanje nekaj let vztrajno ponavljale, se je, pravi sogovornik, »krepil občutek povezave z delfini«.
Katja Zupan iz kranjskega kluba za dušo in telo Fitpro, ki je organiziralo zadnje Janovo predavanje, preden je pot zgovornega Škofjeločana znova zanesla med ljube mu havajske delfine, pravi: »Za njegovo zgodbo o delfinih sem izvedela na spletu in se odločila, da predavanje pripravimo tudi v našem klubu. Janove besede so se dotaknile vseh, ki smo bili na predavanju. Zanimivo je bilo predvsem, ker je svoje sanje združil z diplomsko nalogo in nato z nami delil vse svoje široko znanje, predvsem pa osebne izkušnje, ki jih je imel s temi živalmi. Hkrati je povedal, da je navdih za svoje predavanje dobil, ko je poslušal besede nekega Indijanca; ta je dejal, da smo zahodnjaki pozabili pripovedovati zgodbe. No, Jan je umetnost pripovedovanja zgodb tisti večer obudil in nas vse spomnil, kako pomembna je govorjena beseda.« |
Pa je hotel izvedeti kaj več o plavanju z njimi. »Vedel sem, da so Havaji verjetno najprimernejši kraj za to. Ko sem izvedel, da letalska vozovnica do tja stane okoli 900 evrov, so sanje kar naenkrat postale uresničljive,« pravi Jan, ki se je na Havaje prvič odpravil pred tremi leti. Že ko je stopil na otočje, ga je, pravi, »začelo vse objemati – od zraka prek vonjav do ljudi«.
Bil je zelenec na področju plavanja z delfini, ko se je v enem od zalivov, kjer so se delfini radi približali obali, odpravil v vodo. Kar tako, brez maske, se še danes nasmehne ob misli na svoj prvi, nekoliko naivni poskus plavanja z njimi: »Mislil sem si, da bodo kar prišli do mene. No, seveda niso.«
A kmalu se je znova, tokrat v družbi Francozov in Kanadčanov, ki so se s podobno željo znašli v havajskem zalivu, podal v vodo: »Takrat so se nam delfini približali na približno deset metrov. Počasi so se oddaljevali od obale. Plavali smo za njimi, dokler niso izginili. Šele takrat smo videli, kako daleč smo pravzaprav odplavali. Ker sem slišal o močnih morskih tokovih, ki so bili usodni že za marsikoga, me je po totalnem navdušenju, ki me je prevzelo zaradi plavanja z delfini, v sekundi zajela panika. Doživel sem smrtni strah, strah pred utopitvijo. Pol ure smo plavali, preden smo prišli do obale. In tedaj se je v moji glavi pojavil stavek: 'Delfini bodo prišli, ko boš pripravljen.'«
Povezanost
Takrat se je odločil, da jih ne bo več iskal na lastno pest, temveč jih bo poskušal najti s pomočjo izkušenih domačinov. »S čolnom smo se odpeljali nekoliko proč od obale in se spustil v vodo. V stanje miru me je spravilo ponavljanje stavka in prepričanje, da bodo delfini prišli, ko bom pripravljen. Zaplaval sem in se ustavil. Lebdel sem na vodi. Vseh sto delfinov je šlo pod menoj, plavali so okoli mene. Podarili so mi občutek sreče. Sanje so se mi uresničile. To je bil trenutek tako intenzivne lepote, da ti kar vzame sapo. Preteklost in prihodnost sta se izgubili. Čutil sem ljubezen. To so bili trenutki, za katere težko najdem besede,« poskuša opisati, medtem ko se v kotičkih njegovih oči pojavijo solze sreče.
Nekaj mesecev je preživel na Havajih in se nato vrnil v Ljubljano, kjer je moral, tako pravi, podoživeti in ponotranjiti izkušnje. Ko je to storil, ga je pot ponesla na Azore, do pliskavk in okrogloglavih delfinov. »Na Azorih sem začel raziskovati, kako na delfine deluje telepatija. In sem, presenečen, ugotovil, da se odzovejo na moje misli. Ko sem jim v angleščini dopovedoval, naj upočasnijo tempo plavanja, so to storili. V mislih sem jim sporočil, da sem tukaj. Takrat se je zgodilo nekaj nenavadnega: eden od njih se je s prsnim košem obrnil k meni in tako plaval. Imel sem občutek, da sva se povezala, saj se je s svojim srcem obrnil k mojemu. Tako lepo je bilo doživeti te trenutke, za katere niti danes ne najdem pravih besed. Nato je vsak od preostalih petih naredil natanko tako kot prvi, jaz pa sem začutil ljubezen. Jokal in smejal sem se hkrati,« čustveno pripoveduje Jan, ki mu med opisovanjem tega doživetja znova zmanjka pravih besed.
Po izkušnjah z delfini na Havajih, Azorih in Hrvaškem je začel raziskovati še terapevtske učinke plavanja z njimi. Nedavno je na ljubljanski fakulteti za socialno delo diplomiral, njegovo diplomsko delo pa ima naslov Terapija s pomočjo delfinov in socialno delo. Ko je pripravljal zadnje poglavje svojega dela, je raziskoval tudi, kakšne vtise so na skupini turistov, ki so na srečanje z delfini pršli z vsega sveta, naredili havajski delfini. »Nisem še zasledil, da bi kdo raziskoval terapevtske učinke plavanja z delfini v njihovem naravnem okolju. Nekateri od turistov, s katerimi smo se družili na Havajih, so bili po plavanju z njimi razočarani, spet drugi so bili naravnost navdušeni. Zanimivo je tudi, da sta dve Kanadčanki potem premagali strah pred vodo. In še nekaj – podobno kot jaz so imeli tudi nekateri drugi sogovorniki občutek, da so morali, ko so se od druženja s temi živalmi vrnili v sivino vsakdana, iti skozi nekakšno obdobje integracije,« Jan Čadež sklene pripoved o druženju z delfini, ki so ga pred desetletjem zanetile ponavljajoče se sanje.
