Zaradi obilne vlage rastlinje napadata pepelovka in plesen, v Vipavski dolini so opazili plodovo vinsko mušico, na severovzhodu Slovenije pa koruznega hrošča.
Povprečna mesečna temperatura zraka je bila 1,3 stopinje C nižja od povprečja obdobja 1991–2010. Drugod po Sloveniji so bila odstopanja vremenskih parametrov od povprečja manjša. Julij 2014 bo v slovenski Istri dobil naziv najbolj mokrega v obdobju po letu 1976.
Najbolj moker Portorož
Doslej najbolj moker je bil julij 1977, ko je v 13 padavinskih dneh v Portorožu padlo 197 mm dežja. Letos smo presegli tako doslej največje število padavinskih dni kot tudi največjo mesečno količino padavin. V 17 padavinskih dneh je v letošnjem juliju na meteorološki postaji na letališču Portorož padlo 265 mm dežja, največ 30. julija, 113,5 mm. To je skoraj štirikrat več kot v povprečju 1991–2010.
V preteklem tednu je na območju Jadrana vladal ciklon Melisa, ki je njegov sever zajel že prejšnji torek zvečer, težave pa je sprožal kar v šestih državah. Zaradi izjemno močnih nalivov so narasli številni hudourniki, poplavljeni so bili ceste in mesta, strele so povzročale požare, padala je toča, veter je odkrival strehe.
Pepelovka in plesen
Glede na sušni leti 2012 in 2013 bo letošnji pridelek po količini na splošno boljši, pa vendar optimalen pridelek tudi letos ovirajo spremenljivo vreme in bolezni ter škodljivci, kar moti dozorevanje in spravilo.
S padavinami in vlažnim vremenom se širijo glivična obolenja, predvsem pepelovke in plesni, prav tako so razmere ugodne za obolenja, ki jih povzročajo bakterije in škodljivci.
Težave pri rasti rastlin sprožajo tudi mokra, zbita in neprezračena tla. Pridelek npr. buč, kumar bo tako količinsko in kakovostno zato slabši. Obremenjenost okolja je večja zaradi pogostejših škropljenj pri varstvu rastlin, saj pogost dež spira škropilno oblogo.
V Vipavski dolini se je začela pojavljati plodova vinska mušica (Drosophila suzukii), letos je prvič napadla breskve v takem obsegu. Pred štirimi leti je že povzročila večjo gospodarsko škodo na češnjah.
Njen napad se kaže v obliki drobnih poškodb na kožici zrelih plodov, od koder ti začno gniti. V takih se v naslednjih dneh razvijejo brezglavi črvički.
Plodova vinska mušica je v Evropi razmeroma nov škodljivec, v Sloveniji se pojavlja od leta 2010. Napada tudi mehke zrele plodove številnih drugih rastlin, kot so borovnice, maline, robidnice, jagode. Več o njej lahko prebere v članku na tej 
povezavi.
Koruzo nam je prinesel Kolumb
Koruza (Zea mays) je pred pšenico in rižem najpomembnejša poljščina v svetovnem merilu. Je enoletna enodomna rastlina, ki spada v družino trav. Izvira iz Srednje in Južne Amerike, za zahodno civilizacijo se je njena zgodovina začela leta 1492, ko je Krištof Kolumb po odkritju otoka Kuba ob Novem svetu v svojem dnevniku opisal koruzno rastlino.
Kar 40 odstotkov svetovne pridelave pokrivajo Združene države Amerike. V Evropi največje povprečne pridelke za zrnje dosegajo v Franciji, Avstriji, Nemčiji in Italiji, in sicer od 8 do 10 ton na hektar, povprečen pridelek zrnja v EU je okoli 8 ton na hektar.
Tudi v Sloveniji je koruza vodilna poljščina, saj jo prideluje skoraj vsaka kmetija, 40 odstotkov njiv je zasajenih s koruzo, ki letos dobro uspeva, a bo za normalno dozorevanje potrebovala vroče poletno vreme.
Koruzni hrošč
Po nekaterih podatkih izvira koruzni hrošč (Diabrotica virgifera virgifera LeConte) iz osrednje Amerike, od koder je bil s koruzo prinešen v severnejše predele Amerike. Prvič je bil opisan leta 1868 v Koloradu, ZDA, kot gospodarskega škodljivca pa ga obravnavajo od leta 1909.
Je rumeno zelene barve s črnima progama bočno vzdolž pokrovk. Po podatkih Kmetijskega zavoda Maribor so se ulovi koruznega hrošča v zadnjem tednu na spremljanih lokacijah severovzhodne Slovenije močno povečali (na spremljanih lokacijah je bilo na feromonsko vabo ulovljenih tudi do 400 hroščkov na teden).
Prvi pojav tega škodljivca smo pri nas registrirali leta 2003, in sicer v vzhodnem (Prekmurje, Podravje) in zahodnem (Goriška) delu države. Koruzni hrošč se najintenzivneje širi na območjih, kjer se prideluje koruza v monokulturi. Glede na dejstvo, da imajo hrošči najraje cvetni prah in svilo, se pozneje preselijo na svilo in vrh storžev oziroma na metlice, kjer se intenzivno prehranjujejo.
Zjutraj so na nekaj meteoroloških postajah izmerili rekordno dnevno višino padavin v avgustu. Največ padavin, kar 353 mm, so namerili v Plužni pri Bovcu, v Lepeni pri Bovcu je padlo 285 mm, v Stari Fužini v Bohinju 145 mm, v Novi vasi na Blokah 129 mm, v Poljčanah v Dravinjskih goricah 116 mm in v Celju 103 mm. Pluviograf (zapisovalnik padavin) v Bovcu je nameril kar 275 mm dežja v 6 urah! 5. avgust 2006 |
Napoved V sredo bo dopoldne dokaj jasno z nekaj jutranje megle. Popoldne bo nekaj kopaste oblačnosti, možnost za kakšno ploho ali nevihto bo majhna. Ponekod bo pihal severovzhodnik. V četrtek bo sončno, popoldne bodo morda nastale posamezne plohe in nevihte.Vremenska napoved od 7. do 12. avgusta 2014 Nad zahodno Evropo in severnim Atlantskim oceanom se bo zadrževala globoka višinska dolina s hladnim in vlažnim zrakom. Na območju Alp bodo prevladovali zahodni do jugozahodni višinski vetrovi. V višinah bo tudi k nam pritekal postopno toplejši in bolj suh zrak.V četrtek bo predvsem v hribovitem svetu še možna kakšna popoldanska ploha ali nevihta, nato pa bo vreme bolj stabilno in verjetnost za popoldanske nevihte bo zelo majhna. Vročina se bo počasi stopnjevala in najvišje dnevne temperature bodo od sobote dosegle okoli 30 °C.
|
