Jaka je rešil življenje utapljajočemu se otroku

BOHINJSKA BISTRICA – Še ne 21-letni Jaka Tišov je tretje leto reševalec iz vode, ki svoje delo opravlja v Vodnem parku Bohinj. Tečaj za reševalca iz vode je opravil februarja 2011: »Ko mi je v prometni nesreči blizu kraja Nomenj 24. februarja 2009 umrla mama Lidija, sem začel razmišljati, kako bi lahko pomagal ljudem,« uvodoma iskreno razkrije mladenič, ki so ga v Bohinjskem kotu že povzdignili v junaka. Ko je prejšnji mesec na straneh našega časopisa bral o pogumnem stanovskem kolegu Iztoku Šarlahu, ki je na šentjurskem letnem kopališču rešil osnovnošolca, si niti v sanjah ni mislil, da se bo zaradi podobnega dogodka tudi sam znašel na straneh Slovenskih novic. »Česa takega si nisem nikoli želel,« je priznal Jaka jutro po dogodku, ki bo ostal zapisan tudi v spominu družine iz okolice Murske Sobote. V ponedeljek zvečer ni manjkalo veliko, pa bi se čofotanje njihovega sedemletnika v bohinjskem bazenu kaj lahko končalo drugače.

Utripa ni čutil

O ponedeljkovem delu, ki se je začelo popolnoma mirno, nato pa jo je ubralo v nepričakovano smer, pove: »Opoldne sem prišel na delo. Okoli 17. ure sem opravil še enega od obhodov bazenov. Vodni park je bil tedaj kar poln. Kakšnih nenavadnih dogodkov sprva nisem opazil, nato pa sem v velikem bazenu, in to tik ob toplem bazenčku, opazil dečka. Nekako je nenavadno krilil z rokami, ni pa klical na pomoč. Bil je tam, z rokami, dvignjenimi v zrak. Šel sem čez mostiček, ki vodi nad bazenčkom s toplo vodo, in poklical fanta, mu poskušal pomahati, a zaman – nikakršnega znaka ni dal, da me sliši,« nadaljuje mladenič.

Nato je kopalcu, ki je bil dečku najbliže, namignil, naj preveri, kaj se dogaja. »V bližini je bil tedaj kopalec Denis Leš iz Kranja, ki je malce pozneje stekel do receptorke in jo obvestil, naj pokliče pomoč. Namignil sem mu torej, naj preveri, kaj se dogaja. Takoj je pospešeno odplaval do dečka, a ta se niti takrat ni odzval,« nadaljuje pogumni Jaka Tišov. Ker se deček ni odzval ne na klice ne na hitro približevanje kopalca, je Jaka takoj skočil v bazen: »Pravzaprav niti ne znam opisati tega trenutka, a naenkrat je bilo kristalno jasno, kaj moram storiti. Takrat niti ne razmišljaš, temveč veš, da moraš storiti, kar so te naučili.«

Otroka, ki je bil že pobruhan, je izvlekel iz vode. Na ploščadi tik pred prostori, v katerih reševalci iz vode – tudi prek kamer – nadzirajo dogajanje v vodnem parku, se je začela bitka za mlado življenje. »Sprva sem preveril utrip. Nisem ga čutil ... Pravzaprav sem zaznal le razbijanje svojega srca. Deček ni dihal, bil je pobruhan. Nato sem ga začel oživljati, dihati vanj ... Ne vem, koliko časa je vse to trajalo, da sem ga zbudil, vem pa, da je iz zdravstvenega doma, ki je čisto blizu vodnega parka, zelo hitro prišla ekipa in ga priključila na kisik.«

Jakova pomoč je bila odločilna

Sogovorniku med opisovanjem kritičnih trenutkov zmanjka besed: »Ko sem ga začel oživljati, sprva ni bilo nikakršnih znakov, nato pa sem začutil, kot da se njegovo telo začenja odzivati ... Nekako se je začel premikati, a takrat še ni bil buden, ni bil več nezavesten, njegov pogled je bil zasukan, toda zame je bil ta drobni premik znak, da moram nadaljevati oživljanje. Fant je kmalu prišel do sape. Tedaj sem ga že vpraševal po slovensko in angleško, kako mu je ime, ga poskušal potolažiti, a mi ni odgovarjal,« je dejal reševalec iz vode in dodal, da je otrok spregovoril šele nekoliko pozneje, ko ga je prevzela reševalna ekipa.

V torek popoldne je bila v bohinjskem koncu dežurna zdravnica Lili Žura. »Največje delo je opravil mladi reševalec iz vode. Ko smo mi prišli, je že poskrbel za to, da je otrok dihal. Zgodba bi se drugače končala, če se reševalec ne bi odzval tako, kot se je. Resda je usposobljen za to, da rešuje življenja, a tega ne počne vsak dan. Odzval se je pravilno, pravočasno in pozorno, zato je njegova pomoč tista, ki je bila odločilna,« ga je pohvalila Žurova, ki je vodstvu Vodnega parka Bohinj že poslala elektronsko pismo, v katerem je na vso moč pohvalila reševalčevo hitro, predvsem pa pravilno reakcijo.

Ni huje poškodovan

Otroka je prevzela dežurna zdravniška ekipa, nato pa so ga s helikopterjem nujne medicinske pomoči, s katerim so v Bohinj prileteli zdravnica Eva Pogačar, zdravstveni tehnik Karli Stanič ter pilot Igor Zrinski in kopilot Roman Hočevar, odpeljali v ljubljanski klinični center. Kot so včeraj sporočili s kranjske policijske uprave, fant ni bil huje poškodovan. »Policisti z zbiranjem obvestil niso ugotovili, da bi bili za dogodek odgovorni starši, ki so bili tudi sicer ves čas zadrževanja otroka v vodi v njegovi neposredni bližini, ali tretja oseba,« so zapisali.

Boštjan Čokl, lastnik vodnega parka in sosednjega hotela, včeraj ni skrival nasmeška: »V osmih letih je bilo v vodnem parku več kot 700.000 obiskovalcev in, moram potrkati, kakšnih resnih poškodb do zdaj k sreči ni bilo. Za varnost smo poskrbeli že ob gradnji parka, saj 23 kamer vseskozi spremlja dogajanje v bazenu. Zdaj so odločale sekunde in k sreči se je vse srečno končalo. Zavedamo se, da smo turizem ljudje in da so naši delavci tisti, ki izžarevajo energijo in zaradi katerih se gostje radi vračajo.«

S pohvalami mlademu sodelavcu ni skoparil niti vodja reševalcev iz vode Sašo Dobravec, ki je med našim obiskom skupini mladih, ki se je želela namočiti v bazenih, s primerno ostrim glasom dajal jasna navodila: »Nič skakanja. Plavanje pod vodo je prepovedano. Po toboganu se spustite le, ko sveti zelena luč.« Poleg vodje reševalcev in mladega junaka v Vodnem parku Bohinj naloge reševalca iz vode opravljata še brata Matej in Jure Čebašek, po potrebi pa jim na pomoč priskoči še Luka Šturm. »Jaka se je odzval stoodstotno pravilno! Če ne bi bilo tako, je vprašanje, kako bi jo deček odnesel,« je poudaril vodja četice bohinjskih reševalcev iz vode in staršem, ki obiskujejo takšne ali drugačne vodne objekte, položil na srce, naj v vodi nenehno nadzirajo svoj naraščaj.