LJUBLJANA – Ocena kapitalske luknje v treh državnih bankah je kljub negotovosti glede metodologije stresnih testov po mnenju ekonomista Jožeta P. Damijana na pričakovani ravni. Strošek reševanja bank je za Slovenijo obvladljiv, vendar pa je to šele prvi nujni korak k prestrukturiranju in ponovnemu okrevanju gospodarstva, je ocenil Damijan. Drugi korak je privatizacija bank, tretji pa zagon gospodarstva, meni.
Vlada bo morala po njegovem mnenju pripraviti strategijo za zagon gospodarstva, ki bo morala vključevati predvsem nove naložbe v transportno in logistično infrastrukturo. »V ta namen bomo v naslednjih petih letih morali vložiti vsaj 2,5 do 3 milijarde evrov. Sočasno s tem mora vlada izvesti nadaljnjo debirokratizacijo poslovanja in si začeti prizadevati za zniževanje davkov na delo,« je napovedal. Javna objava rezultatov pregleda bank pa po njegovem mnenju prinaša tudi nižjo ceno zadolževanja.
Kovač: Upam, da ne bomo ponavljali napak
Tudi ekonomist in pravnik Mitja Kovač pravi, da so rezultati pregleda bank v okviru pričakovanj. Veseli ga, da se je negotovost končala in da bo lahko država težavo rešila sama ter pomirila tuje trge. Je pa to šele začetek, zato je treba delati naprej. »Mogoče sem se bal, da bodo številke višje, vendar so v rangu pričakovanj. 10 odstotkov BDP pomeni, da smo 'kar dobro prišli skozi',« je povedal. »Upam, da smo se kaj naučili in da ne bomo ponavljali napak.«
Boljše pozno kot nikoli
Ekonomist in nekdanji finančni minister Dušan Mramor je pri objavi rezultatov stresnih testov pričakoval nekoliko nižje številke: »To pomeni, da so skušali biti na varni strani, torej, da ne bi prišlo do podobnega scenarija kot na Irskem, kjer so podcenili možna tveganja.«
Za Slovenijo je po Mramorjevem mnenju ključno, da se izvije iz kreditnega krča, da se gospodarstvo normalno financira in da se zažene gospodarska rast, saj z gospodarskim nazadovanjem ni mogoče rešiti nastalih problemov. »Le z rastjo se delež lastniškega kapitala povečuje in delež dolga zmanjšuje,« je dejal in dodal, da brez rasti ni možnosti za rešitev. Kljub temu pa pravi, da glede na to, kdaj se je Slovenija lotila teh ukrepov, ne more biti velik optimist. Spomnil je, da so se v bolj razvitih zahodnih državah tega reševanja lotili v letih 2009 in 2010. »Vendar bo pri nas to končno narejeno in vlada lahko potem začne vleči normalne poteze ekonomske politike,« je izpostavil Mramor.