Koliko je vredno otroško življenje? Absurdno vprašanje, kakor je absurdno, da se kdo, ki je v preteklosti rešil življenje toliko slovenskim novorojenčkom s prirojenimi srčnimi napakami, ubada z obtožbami o korupciji, menijo podporniki dr. Davida Mishalyja, med katerimi je mnogo očetov in mam otrok, ki so ozdraveli po zaslugi izraelskega kirurga. Podprli so ga z ustanovitvijo skupine na družabnem omrežju facebook; ta je v trenutku, ko je nastajalo to besedilo, in le nekaj dni po ustanovitvi štela že več kot 5000 članov.
Tragedija za slovenske otroke?
Čemu sploh vsa ta huda kri? V medijih je odmeval podatek, da so v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana dr. Mishalyju med letoma 2007 in 2011 prek avtorskih pogodb izplačali več kot 1,2 milijona evrov za 150 operativnih dni. To pomeni v povprečju 8000 evrov na dan, poleg tega pa je izraelski kirurg operiral brez ustrezne slovenske licence. Vrhunski strokovnjak je še nedavno, čeprav po besedah vodstva UKC z nižjimi stroški, nemoteno opravljal svoje delo, vse do prejšnjega petka, 13. decembra, ko je deset zdravnikov v UKC podalo ugovor vesti. Prav zaradi tega so se zadeve na področju otroške srčne kirurgije precej spremenile – otroke bosta v prihodnje operirala še dva nova srčna kirurga, težje primere pa bodo pošiljali na operacijo v München.
Med drugim so kot težavo izpostavili dejstvo, da dr. Mishaly otroke operira, oni pa potem prevzamejo skrb zanje po operaciji. »Kako lahko kdo, ki se razglaša za zdravnika, zavrne zdravljenje otroka, ki potrebuje pomoč? Izgovarjajo se, da morajo prilagajati delo njemu in da jim po operaciji ostane vse delo,« nas je ogorčeno spraševal eden od ustanoviteljev spletne skupine v podporo dr. Mishalyju.
Aldinina zgodba
Kako je, če je tvoj otrok bolan, ti pa moraš z njim, da bi ozdravel, prepotovati polovico sveta, zaradi česar dete skoraj umre, pa ne zaradi bolnega srčka, ampak iz drugih razlogov, dobro ve 26-letna profesorica nemškega jezika Aldina Bajramović iz Maribora. Četrti dan po rojstvu prvorojenca, z možem sta mu nadela ime Arnel, so zdravniki na novorojenčkovem srcu odkrili tri hude napake. Interupcija aortnega loka in tri luknje, zelo velike, zelo ozka vena pri srčku, se spominja sinove diagnoze. Strokovnih izrazov si ni v celoti zapomnila. Odpeljali so ga v ljubljanski klinični center.
»Ne veste, kako težko je, ko prideš domov iz porodnišnice brez otroka,« prizna Aldina, glas se ji zatrese. »Ko zagledaš otroško posteljico, ki je prazna. Ne morem vam povedati, kako zelo težko je bilo to zame,« doda na robu joka. In posteljica je ostala prazna še dober mesec. Misel je tako grozljiva, da je mlada mamica niti ne izreče, a vendar se zdi, da vemo, kaj se ji med spomini na tisti čas mota po glavi: malo je manjkalo, pa bi posteljica, ki sta jo z možem pred porodom, ko sta bila še prepričana, da bo z otrokom vse v redu, ljubeče postavila v otroško sobo, lahko ostala prazna za vedno.
Sinovo življenje na nitki
Danes se zdi, da se je vse odvijalo bliskovito, a se ni. Arnel se je rodil 15. septembra, 19. je že ležal v Ljubljani na oddelku za intenzivno nego. Njegovo drobno telesce, ob rojstvu je tehtal komaj tri kilograme, je bilo prepredeno s cevkami in polepljeno z obliži. Hrano, brezbarvno hranilno tekočino, je dobival iz steklenice na drugem koncu plastične naprave, s katero je bil obdan. Z možem Nisvetom sta ga obiskovala vsak drugi dan.
»Lahko bi ostala v sobi za starše, a nisem imela moči, da bi se sama soočala s tem,« se spominja Aldina. Arnel se takrat ni ničesar zavedal. Ležal je, priklopljen na medicinske aparate, ki so ohranjali njegovo krhko življenje. Čakal je na prihod dr. Mishalyja v Ljubljano. »Ne morem reči, ali je dr. Mishaly edini kirurg, ki bi lahko uspešno operiral mojega sina. Lahko pa rečem, da spada med vrhunske zdravnike in da je človek na mestu. Ko je prevzel mojega otroka, mi je zatrdil, da bo po svojih močeh naredil vse, da bo preživel,« meni Aldina, ena od mam in očetov, ki so na spletu javno podprli slavnega kirurga.
Drobno srce še bije
Aldina ne ve, kako in zakaj so se zdravniki odločili, da bodo njo in otroka poslali na operacijo v Izrael. Tako kot najbrž vsaki materi je tudi njej vseeno: po otrokovo zdravje bi potovala na konec sveta. Za že tako šibkega otročička – ker so ga hranili le z infuzijo, je po porodu še shujšal – je bila dolga pot, ki je vključevala polet z letalom, velik napor. Nekje na poti je staknil hudo infekcijo. V takšnem stanju si ga zdravniki niso upali operirati, a ker se je njegovo stanje tako poslabšalo, je bila operacija nujna.
Težko je opisati občutke, ki so mlada mamo in očeta prežemali 10. oktobra, na dan, ko je njun sin ležal v operacijski dvorani in je bila prihodnost njegovega majcenega srca odvisna od spretnosti dr. Mishalyja. »Rešil mu je življenje,« hvaležno pripomni Aldina. »Zdaj je doma, zdrav, njegov srček je v redu,« živahno pove. »Mislim, da bi bila velika škoda, če dr. Mishaly ne bi več prišel v Ljubljano in bi nekateri otroci morda zaradi tega izgubili življenje,« meni danes srečna mamica vedno krepkejšega trimesečnika.
UKC miri starše
Številni očetje in mame otrok, kot je Arnel, so zaskrbljeni. Bojijo se, da njihovi otroci na ljubljanskem kliničnem centru ne bodo dobili zdravniške oskrbe, kakršno potrebujejo. Skrbi jih, da bodo morali težko bolni otroci, kot je na primer Arnel, na tvegano pot, da bi dobili primernega zdravnika, čeprav bi jih lahko v Ljubljani operiral dr. Mishaly. V UKC jih mirijo. Če bo konzilij odločil, da je potreben prihod dr. Davida Mishalyja, bo to omogočeno, pravijo in pojasnjujejo, da imajo s kirurgom pogodbo podpisano do oktobra 2014. Ob tem je vodstvo UKC staršem zagotovilo, da bodo otrokom tudi v prihodnje zagotavljali najkakovostnejšo in najvarnejšo oskrbo. V ekipi dr. Mishalyja, ki v UKC Ljubljana uspešno operira otroke, ostaja kirurg Robert Blumauer, ki številne posege že opravlja kot prvi operater. Kardiokirurški program za otroke v UKC Ljubljana bodo v prihodnje razvijali tudi s pomočjo münchenskega centra za srčno kirurgijo, s katerim so podpisali dogovor o sodelovanju.
