Na podlagi členov in zakonov je tudi mene, kot solastnika v »stanovanju v samostoječi stavbi z dvema stanovanjema«, doletela čast in oblast – težko pričakovani informativni izračun davka na nepremičnine. Tako kot 1,179.901 preostali lastnik sem dobil uradno pošto predstojnika ministrstva za infrastrukturo in prostor.
Po branju precej zaprto postavljenega birokratskega slaloma se nam je doma le posvetilo, da nam želijo za isto nepremičnino po novem odmeriti približno trikrat toliko davka, kolikor je znašalo staro nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Bravo: v krizi, ko standard strmoglavlja, nam nalagajo vedno nove in večje obveznosti.
Pobiralci harača nas sicer mirijo, da so za tak izračun krive napake, in to celo popravljive. Za napake pa smo seveda krivi mi sami, ne popisovalci, ne uslužbenci, ne vlada. Ker nismo pravočasno sporočili sprememb. (No, sam se ne spomnim, da bi nam kdo po uradni poti sporočil, naj to storimo.)
Ja, in potem se zgodi, kot se je v našem »stanovanju v samostoječi stavbi z dvema stanovanjema«: da je nekdo petkrat solastnik, pa mu niti enkrat ne odmerijo davka po najnižji, takozvani rezidenčni stopnji 0,15, ampak zgolj po 0,50 in 0,30! Se pravi, da obdavčeni osebek (solastnik) v bistvu ves čas živi na vikendu, pri sorodniku, kaj jaz vem, kje, samo pri sebi ne. Čeprav ga tam videvam sleherni dan. A, kot so rekli: krivi smo šlampasti državljani, vsi tisoči, ki te dni zaman klicarimo na Gursov vroči telefon, se zapletamo na spletu ali izgubljamo živce in čas v prepolnih uradih.
Da ne govorimo o vrednosti nepremičnine, ki nam jo je vsilil Gurs. Na (o)ceno je menda vplival tudi trg in ocenjeno vrednost naj bi bilo v izračunu še najtežje spodbijati z novimi podatki. Toda pred davkom bi ja morali biti vsi enaki – kvadratni metri gradu v Spodnjem Dupleku, vile v Zgornji Polskavi ali ute sredi glavnega mesta. Potem pa bo že trg povedal svoje. Sicer pa je logično: če smo v tej državi pred zakonom enaki le še na papirju, pred davkom niti to ne bomo.
