BALONARSKA NESREČA

Izpoved reševalca: Eno so vaje, drugo je realnost

Objavljeno 24. avgust 2012 14.10 | Posodobljeno 24. avgust 2012 14.10 | Piše: P. J.

Reševalne ekipe so se pri včerajšnjem reševanju ponesrečencev izkazale s strokovnostjo in odzivnostjo.

LJUBLJANA – »Padel balon pri Igu v Ljubljani, 30 poškodovanih, pošljite tri razpoložljive ekipe,« se je glasilo sporočilo reševalcu, ki dela v enoti nujne medicinske pomoči že 10 let.

S težavami do poškodovancev

»Koliko je poškodovanih, kje so, kako hudo so poškodovani, ali bo dovolj opreme, dovolj ljudi, bomo kos situaciji, reševanju, kajti vsi reševalci vemo, da je kaos v množični nesreči neizogiben. Eno so vaje, drugo je realna situacija. Polni adrenalina s sireno drvimo proti mestu dogodka. Kot vedno ljudje v avtomobilih telefonirajo, poslušajo glasno glasbo, se ne umikajo, ne gledajo v ogledala, ne spremljajo prometa, dodatno ovirajo prosto pot reševalnemu vozilu na nujni vožnji, kar žal podaljša prihod na mesto dogodka,« je zapisal na blogu reševalec, ki je sodeloval pri oskrbovanju ponesrečencev v včerajšnji tragični nesreči. 

Zapisal je, da ko so prispeli na kraj dogodka, niso vedeli, da so poškodovanci razpršeni po celotnem Barju. Na kraju nesreče je vladal kaos. Težave jim je povzročalo blato.

»Hitro smo z vso opremo stekli do poškodovanca in začeli oživljanje. Izvedli smo vse najzahtevnejše medicinsko-tehnične posege (oživljanje, intubacija, imobilizacija, oskrba opeklin …) za stabilizacijo pacienta in ga na srečo tudi stabilizirali,« piše reševalec. V klinični center so prepeljali drugega hudo opečenega pacienta. Ko jim je uspelo reševalno vozilo očistiti in pripraviti na naslednjega pacienta, pa so že dobili nov klic na pomoč. Tokrat je šlo za alergično reakcijo.

Po glavi švigajo slike hudih poškodb

Kljub temu da je bila ekipa na poti k drugemu pacientu, pravi, da so jim po glavah švigala nešteta vprašanja v zvezi s poškodovanimi v nesreči balona. Počasi so se jim v glave vračale slike poškodovancev s hudimi opeklinami, hudimi in odprtimi zlomi. »Resda smo že veliko videli in prestali, pa vendar se množične nesreče s toliko hudo poškodovanimi ne dogajajo vsak dan.«

»Kompleksnost reševanja pri tem je trd oreh tako za stroko in organizacijo kot tudi za nas same v smislu psihofizične kondicije. Glede psihološke pomoči ekipam nujne medicinske pomoči, udeleženim v hudih nesrečah, še vedno ni nič urejeno. Še dobro, da imamo tako dobre sodelavce, da drug drugemu pomagamo tudi na tem področju.«

Reševalec je ob koncu pohvalil dobro organizacijo in vse, ki so pomagali pri tej nesreči. Vseeno pa je prepričan, da bi bilo pametno premisliti o dodatnih usposabljanjih na temo množičnih nesreč in o nakupu dodatne opreme za takšne nesreče. 

Deli s prijatelji