Razlika med delovanjem sodstva v ZDA in Sloveniji je večja kot geografska razdalja med nami. Ena izmed največjih gospodarskih kriminalnih afer v ZDA je bila primer Enron. Končala se je z obsodbo vodilnih menedžerjev Kennetha Laya in Jeffreyja Skillinga, obtoženih bančnih in delniških prevar, prikazovanja ponarejenih bilanc, trgovanja z notranjimi informacijami in pranja denarja. Sodni proces se je začel julija 2004 in končal maja 2006. Lay je bil obsojen na 45 let zapora, Skilling pa na 24 let in 4 mesece zapora in plačilo 26 milijonov dolarjev v korist Enronovega pokojninskega sklada. Obsodili so tudi nekatere druge menedžerje v podjetju in jim zaplenili premoženje.
V Sloveniji je veliko primerov podjetij, kjer so menedžerji zlorabili svoj položaj, ponarejali poslovne listine in z navideznimi poslovnimi transakcijami prali denar, a se stvari na sodiščih pomikajo po polžje. Če se že zgodi sodna obravnava, pa se zadeve vlečejo več let in se mnoge končajo z zastaranjem. Menedžerji, ki so sistematično prečrpavali denar iz podjetij na najrazličnejše načine ter si tako na škodo upnikov, zaposlenih in države ustvarili veliko premoženje, lahko svoje premoženje v Sloveniji brez večjih težav zavarujejo pred vsako zaplembo. Dovolj je, da obiščejo najbližjega notarja in na svoje premoženje vpišejo zemljiški dolg in vsi upniki z državo vred se lahko obrišejo pod nosom. Upravičenec pravic iz tega zemljiškega dolga je anonimen, torej lahko kar menedžer sam ali pa denimo njegovi najožji sorodniki. Ta instrument lahko seveda uporabijo vsi, ki menijo, da bi jim lahko kdor koli upravičeno zaplenil sporno pridobljeno premoženje in so se znašli v sodnih postopkih. Svoje premoženje lahko tako zavarujejo tudi tisti, ki se ukvarjajo z organiziranim kriminalom. Slovenija potrebuje učinkovit in pošten pravosodni sistem kot Sahara vodo.
Večina ljudi ima upravičeno občutek, da slovenski pravosodni sistem v svojo mrežo ujame le male ribe. Ustavni sodnik Jan Zobec je v odličnem prispevku zapisal, da je problem slovenskega sodstva pomanjkanje svobodne, odprte in pogumne pravniške misli. Prosti strelci, ki mislijo samostojno in kritično ter poskušajo stvari premakniti na bolje, pa so potisnjeni na rob, osamljeni ter etiketirani kot konfliktni, zdraharski in čudaški. Neučinkovitost pravosodja dobesedno razjeda našo družbo, zato Slovenija potrebuje korenite spremembe na tem področju. Čas bi bil, da jih pravosodni minister predstavi.