Če bi šli prebirat bukvico Frana Milčinskega, znamenitega pisca Butalcev, kar je spisal o skavtu Petru, bi pod Blejskim gradom, tam na polju, od veselja zagotovo veselo zaukali in spoznali, da je koruza besno zanimiva reč. Ker če greš v labirint na dveh hektarjih koruznega polja brez posebno pametno izrisanega načrta, ki ga ponudi prijetno nasmejana mladenka na vhodu, te morajo izgubljenega koraka v nesramni poletni vročini reševati najmanj skavti ali taborniki.
Lani se je tematski park prvič odprl, letos so v koruzi ponovno naredili potke in stranpotke, ki so v sozvočju s precej visokimi koruznimi stebli simpatično zanimiva uganka sredi narave. Včasih smo po kakšnem otroškem zabavniku šli s svinčnikom po natisnjenih labirintih, tokrat pa gremo lahko peš v goščavje koruznega listovja in vam izdamo: ne mine veliko časa, ko se začne s polja oglašati smeh zaradi napačne izbire poti, vračanja nazaj na križišče in ponovnega debatiranja z družbo, katera pot je zagotovo najbolj prava.
Vsako leto drugačen
Diploma na Visoki šoli za turizem Bled, ki jo je spisal Luka Kastelic, je postala idejna zasnova koruznega labirinta na Bledu. Kastelic se je pri tipkanju diplome lotil raziskovanja labirintov, predvsem koruznih, ki so jih že umestili na polja po svetu in seveda je želel idejo udejanjiti tudi na sončni strani Alp. Z Bojanom Gogalo, ki je diplomiral na visoki šoli za podjetništvo, sta udarila v dlan in se odločila, da bosta poiskala primerno lokacijo, ustanovila turistično društvo V naravi in pridobila dovoljenja za izvedbo. Pa ni ostalo samo pri sprehajanju skozi koruzno polje, saj je park tematsko povezan z naravo in je poleg občutij v sestavu hodnikov labirinta mogoče najti stik z naravo na precej točkah v dveh delih gozda ob samem polju. Nastal je pravi tematski park, sestavljen iz koruznega, gozdnega in travniškega labirinta, kjer obiskovalci različnih starosti, od odraslih do najmlajših, naravo spoznavajo na zabaven način, ne le z opazovanjem in prebiranjem obvestilnih tabel, kot je to v navadi v naravnih parkih.
Snovatelja pojasnjujeta, da je koruzni labirint živ in je vsako leto nekoliko drugačen: »Lani je bil en labirint, gledano iz ptičje perspektive, oblikovan kot veselo strašilo, drugi pa kot vesoljska roža. Letos sta dva, v obliki velikanske veverice in metulja, ki sedi na njenem repu. Travniški labirint predstavlja čebelico Beremedko, v gozdnem labirintu pa smo med točkami uredili še zanimivejšo pot od lanske.«
Ko smo se najmanj trikrat izgubili in spet našli, pa skorajda iz obupa hoteli goljufati in že rinili betice skozi gozd koruznih stebel, a si hitro premislili, smo našli pot iz labirinta na vrhu brega in se podali v gozd. Še prej smo po navodilih in z uporabo koruznih listov ter nekaj vrvic naredili pravo otroško igračko. V gmajni je na eni strani za najmlajše zanimivo skladanje tonov na gozdnem inštrumentu, starejši se lahko zabavajo z optičnimi prevarami v naravi in podobnim. Sledila sta popotovanje po travniškem labirintu in preskok v drug del gozdnih doživetij, kjer smo potem v veliko veselje oteklih nog polegli na gozdno posteljo in med zaveso zelenega listovja opazovali igrice sončnih žarkov, poslušali ščebet ptic ter na koncu umno spoznali, da je treba narediti še par korakov do izhoda iz labirinta, kjer lahko podpremo lačne želodce. S kuhano koruzo, seveda.
