RADOVLJICA – V soboto popoldne je skupina hrvaških gornikov doživela neprijetno izkušnjo na pobočju 2060 metrov visoke Begunjščice. Pod vrhom v Karavankah, ki leži vzhodno od najvišje gore pogorja Stola, bi se ruska ruleta med nevihtnim treskanjem in sneženjem lahko končala veliko bolj nesrečno, kot se je. Pravzaprav smo prepričani, da so med strelami in poledenelim pobočjem Hrvati izvlekli skoraj glavni dobitek – le dva poškodovana od osmih.
Zmeden in prestrašen
Četrt pred tretjo popoldne so na številko 112 prejeli klic na pomoč. Pohodniki v stiski so povedali še, da sta se od skupne osmih Hrvatov dva ločila in odšla naprej ter da z njima nimajo nobenega stika, en pohodnik je poškodovan zaradi strele, ena pohodnica ima poškodovano glavo zaradi padca po pobočju, vsi skupaj pa niso vedeli, kje so. Sporočili so še, da močno sneži, okoli njih treskajo strele, pobočje pa je ledeno zaradi vetra in nekaj centimetrov zapadlega snega. Položaj je bil po prvih podatkih na moč zoprn. Tako za pohodnike kot za gorske reševalce, ki so se morali podati v akcijo.
Takoj se je aktiviralo razpoložljivo moštvo postaje GRS Radovljica, njihov načelnik in hkrati vodja akcije Toni Smolej pa je vzpostavil telefonski stik z vodjo skupine hrvaških gornikov. »Bil je zmeden in prestrašen, zato mi je dal drugega pohodnika, s katerim sem lahko komuniciral in mi je najprej opisal stanje poškodovanih.«
Vodja akcije je izvedel, da je v tla blizu skupine udarila strela, a jih na vso srečo ni zadela. Je pa iskra, ki se je odbila od tal, enega oplazila po glavi. Padel je vznak in ob tem podrl pohodnico za seboj, ta pa je izgubila ravnotežje in zdrsnila po pobočju 10 metrov nižje ter se zaustavila s poškodovano glavo. Vodja akcije Smolej je nato želel poizvedeti še o razmerah za nalet helikopterja, ki je za take primere že imel vklopljene motorje in je bil s posadko v polni pripravljenosti na brniškem letališču: »Kaj več od tega, da treska okoli njih in sneži z dežjem, nisem izvedel. Niso mi mogli natančneje opisati, kje je baza oblakov, saj so izgubili orientacijo. Naša helikopterska posadka je hitro, a kljub vsemu podrobno preverila razmere za polet. Odleteli so na območje Begunjščice, v pripravljenosti pa je bila večja ekipa gorskih reševalcev naše postaje za primer klasičnega reševanja, torej za primer, da helikopter ne bi mogel naleteti do skupine, ki je potrebovala pomoč.«
Helikopterska posadka je skupino takoj našla. Najprej so oskrbeli poškodovano planinko in jo z zdravnikom prepeljali do Planince, kjer so jo prepustili zdravniški oskrbi. Odpravili so se nazaj po preostale pohodnike, jih prepeljali do Planince, jih izkrcali, nato pa poškodovano naložili nazaj in jo prepeljali na zdravljenje v Splošno bolnišnico Jesenice.
»Ta, ki ga je zadela iskra od strele, je imel na čelu le odrgnino in ni potreboval posebne zdravniške oskrbe, zato se je pridružil skupini, ki se je odpravila do koče pri izviru Završnice, kjer so bili nastanjeni,« je povzemal načelnik postaje GRS Radovljica in predsednik komisije za letalstvo pri Gorski reševalni zvezi Slovenije Smolej.
V soboto ob 14.40 so v Podbrdu v občini Tolmin gorski reševalci GRS Tolmin pomagali šestim udeležencem gorskega teka štirih občin Brdo. Tekmovalce so morali zaradi podhladitve ogreti in pospremiti s Porezna do reševalnega vozila v Podbrdu |
Dva sta šla po svoje
Kot smo lahko sklepali po zaporedju dogajanja, se je skupina osmih hrvaških, že starejših gornikov namenila prek Robleka na Begunjščico in nato nazaj proti koči pri izviru Završnice, kjer so imeli rezervirano prenočitev. Dobre četrt ure pred vrhom jih je zajelo hudo neurje, ki se je v sobotnem popoldnevu razdivjalo nad Karavankami. Prvo napako pa so storili že prej.
Na poletno nevihtno sneženje je v našem gorskem svetu kljub temu, da smo tik pred vstopom v najbolj vroč del poletja, vedno treba računati. V stiku s toplo podlago se sneg sicer takoj topi, a veter skupaj s kapljicami dežja po vrhu ustvarja pasti polno ledeno skorjo, ki vztraja, dokler se nevihta ne umakne in na podlago posije sonce.
Ko je šele šibko deževalo, nevihta pa je prihajala s severozahoda čez vrhove Karavank, torej za njihovimi hrbti proti osrednjemu delu Slovenije, je vodja pohodnikov nameraval skupino obrniti nazaj. Toda dva sta odpovedala poslušnost in sta se sama odpravila naprej proti vrhu. To je bilo hazardiranje, ki se je dokaj srečno končalo, seveda zaradi posredovanja gorskih reševalcev in helikopterske dežurne posadke.
»V takih primerih in razmerah, kot so bile ob vzponu Hrvatov proti Begunjščici, se je najbolj pametno, najbolj odgovorno do sebe in vseh v skupini, obrniti in poiskati zavetje. Vrh vedno počaka. Poglejte položaj čez dobro uro in pol, bilo je izjemno, fantastično za vzpon. Hrvaški gorniki so bili odlično opremljeni, o tem ni pripomb, a bi se glede na razmere mirne duše obrnili proti planinskemu domu na Robleku, počakali, da gre neurje mimo, in se nato podali na vzpon. Sneg je po dobri uri pod vrhom Begunjščice skopnel, sijalo je sonce, bilo je prav primerno za gorniški vzpon. Tudi časa je bilo še dovolj.«
Gorski reševalci so po akciji pod vrhom Begunjščice izsledili še tista dva Hrvata, ki sta se ločila od skupine, in ju usmerili na varno pot proti Ljubelju.
