LJUBLJANA – Še vedno ni nič znanega o usodi 239 potnikov letala boeing 777 malezijske družbe Malaysia Airlines, ki niso nikoli pristali na končni destinaciji v kitajskem Pekingu. Pojasnila, kaj se je zgodilo med letom, so skopa in do zdaj se še nobeno od njih ni izkazalo za pravilno. Ob vsem skupaj je zanimivo, da letala boeing 777 veljajo za ena od najbolj varnih na svetu. Večina domačih strokovnjakov je v ocenah precej zadržana, saj podatkov enostavno ni, primer pogrešanega malezijskega letala pa je nadvse nenavaden.
Kako delujejo radarski sistemi?
Pozanimali smo se, kako sploh delujejo radarski sistemi in kako se spremljajo letala. Pri tem je treba vedeti, da enotnega sistema ni in da ima vsaka država na svoj način organiziran nadzor zračnega prometa, zato so podane ocene dogajanja v primeru pogrešanega malezijskega letala s stališča zračne kontrole le okvirne.
Kontrola zračnega prometa spremlja letalo ob pomoči radarjev. Ti so lahko primarni (kjer se zaznava le odboj radijskih valov od letala in prikažejo le lokacijo ter pri nekaterih izvedbah približno višino) ali sekundarni (zaznavajo signal, ki ga oddaja transponder – radarski odzivnik na letalu, in poleg lokacije prikažejo tudi identiteto in natančno višino letala). Radarski sistemi imajo omejen doseg in nad neposeljenimi območji (oceani, puščave) letala niso v dosegu radarjev. V takem primeru se kontrola zanaša le na redno poročanje posadke letala prek radijske zveze.
V primeru izginulega letala je po objavljenih podatkih v medijih prišlo do nenadoma izginulega sekundarnega radarskega odziva. To se zgodi v primeru, ko preneha delovati radarski odzivnik na krovu, vzroki pa so lahko različni: odzivnik se lahko izključi v pilotski kabini, lahko se pokvari le elektronika odzivnika ali pa pride do katastrofalnih dogodkov na krovu letala. Glede na javno dostopen posnetek sekundarnega radarskega odziva leta MH-370 (na primer na www.flightradar24.com) je signal nenadoma izginil približno 90 morskih milj od najbližjega kopna. To je še vedno v dosegu civilnih sekundarnih radarjev, vendar zunaj tipičnega dosega civilnih primarnih radarjev, s katerimi bi se odsev letala zaznal v primeru odpovedi radarskega odzivnika. Morda je bilo letalo v trenutku dogodka v dometu vojaških primarnih radarjev, vendar o tem zanesljivih podatkov ni. Vsekakor pa nenadno izginotje signala brez predhodnih odstopanj od normalnega stanja kaže na to, da je se na letalu zgodilo nekaj katastrofalnega praktično v trenutku.
Če bi dlje letel, bi ga najbrž zaznal okoliški radarski sistem
Obstaja teoretična možnost, da je letalo še nekaj časa letelo brez delujočega radarskega odzivnika in v tem primeru bilo vidno le s primarnimi radarji, vendar je analiza primarnih radarskih slik zahtevna in pogosto dolgotrajna, še posebej, če samo mesto dogodka ni v dosegu nobenega radarja in se neznani odziv prikaže kasneje na nekem drugem območju. Zelo verjetno pa je, da bi bilo letalo v primeru daljšega nadaljevanja poleta zaznano s katerim od okoliških radarskih sistemov.
CAA: zasenčenje radarjev in izklop transponderja na navigacijski sistem letala ne vplivata
Za mnenje smo glede na razpoložljive podatke povprašali tudi v agencijo za civilno letalstvo (CAA). Na vprašanje, kaj je šlo narobe in kako je mogoče, da ob vsej sodobni tehnologiji letalo enostavno »izgine z obličja Zemlje«, odgovarjajo, da je glede na to, da ni nikakršnih znanih podatkov, nemogoče kar koli presoditi.
Pa vendar: mediji so v teh dneh polni različne teorije, kaj se je lahko zgodilo, da letala po vseh teh dneh ne najdejo (»zasenčenja« radarjev, izklop transponderja v letalu ...). V agenciji odgovarjajo, da vzrokov za to, da se letala ne najde, ni mogoče ugotoviti. »Zasenčenje radarjev in izklop transponderja v letalu neposredno nimata vpliva na delovanje navigacijskih sistemov letala. Ob nesreči se praviloma vklopi avtomatski oddajnik ELT (Emergency Locator Transmitter), ki oddaja signal na določenih frekvencah, vendar pa je lahko poškodovan ali pa je letalo v težko dostopnem in oddaljenem območju,« pojasnjujejo in dodajajo, da ima posadka za primer nesreče na voljo tudi posebne in mednarodno določene radijske frekvence za oddajanje v sili.
Kaj stori pilot v primeru težav?
Sicer pa piloti med letom v primeru težav o tem takoj obvestijo kontrolo letenja na frekvenci, na kateri imajo vzpostavljen stik oziroma ki je pristojna za tisto območje letenja. Če posadka lahko sledi navodilu kontrolorja, to stori. Če komunikacija ni mogoča in letalo zaide v težave, mora posadka poskusiti pristati na najbližjem letališču, ki je primerno za pristanek predmetnega letala. Če to ne obstaja ali če je okvara taka, da je do ustreznega letališča nemogoče priti, lahko posadka poskusi pristati na kateri koli drugi primerni površini (na primer na morju ...), pojasnjujejo v agenciji.
V primeru okvare komunikacije, ugrabitve letala ali stanja v sili, posadka to označi z izbiro ustrezne kode na transponderju, ki območni kontroli samodejno da ustrezen signal. »Ne glede na vse ostalo pa mora posadka najprej poskrbeti, da letalo in potnike varno pripelje na tla – če je to mogoče. Na vsakem letalu imajo posadke tudi navodila v primeru neobičajnih postopkov in postopkov v sili, ki so vodilo posadkam za ravnanje v primeru odpovedi/neustreznega delovanja sistemov,« so še pojasnili.