Izginil denar 
dobrodelnežev

MARIBOR – Zgodba o »izgonu« 14-letnega Vladislava Hricajenka v rojstno Ukrajino, ki smo jo v Slovenskih novicah razkrili minuli teden, dobiva nove razsežnosti. Ko je na začetku novembra lani 31-letni Mario Finžgar s pištolo umoril Oleno Hricajenko, se je za njenega še mladoletnega sina svet v sekundi postavil na glavo. Osnovnošolec je ostal v njemu tuji deželi, v kateri je prebival šele dobro leto, prepuščen sam sebi. Še dan po umoru nihče ni vedel, kdo bo financiral pogreb umorjene Ukrajinke. Zato smo se v naši časopisni hiši odločili, da pogreb plačamo iz Sklada Ivana Krambergerja, dobrotnika iz Negove.

Čeprav Vladislava že dobrih enajst mesecev ni v deželi na sončni strani Alp, smo šele zdaj izvedeli grozljivo in morda celo najbolj nemoralno zgodbo zadnjih nekaj let. Denar, ki so ga dobrosrčni ljudje namenili za pomoč Vladislavu, naj bi domnevno pristal v napačnih rokah. Kdo natančno naj bi se okoristil z njim, nam ni uspelo izvedeti. Kje je denar, bodo v prihodnjih dneh začeli raziskovati tudi mariborski policisti. Jutri bomo vso zadevo namreč predali organom pregona, ki naj raziščejo, kje je dobrodelni denar.

Kmalu po umoru Olene Hricajenko se je za njene pravice in dolžnosti in njenega mladoletnega sina Vladislava začelo zanimati društvo Ruslo. Gre za mednarodni klub slovanskih rojakov Ruslo Maribor, ki naj bi združeval ljudi slovanske krvi. Zastopnica društva Irina Vitrenko je že dan po grozljivem umoru vneto pisala položnice in zbirala donacije ter dobrodelne prispevke za Vladislava. Sredstva so se stekala na društveni račun. Toda kmalu po koncu akcije, ki naj bi bila zelo uspešna, so se znotraj društva začeli trenja in razkazovanje moči. »Kam je šel denar, ne ve nihče,« nam je dejala ena izmed članic, ki pa je po razkritju afere izstopila.

Kje je denar in koliko naj bi ga društvo zbralo? Pričakovali smo odgovore, a jih na sedežu društva Ruslo, v Kardeljevi ulici v Mariboru, nismo dobili. Na vhodu sicer še visi tabla z napisom, ki označuje klub slovanskih rojakov, a so društveni prostori prazni. Med drugim naj bi na omenjenem naslovu zapustili kup dolgov za elektriko in telefon, smo izvedeli. »Tudi predsednice društva ne boste našli. Izginila je, kot bi se pogreznila v zemljo,« nas je posvarila naša sogovornica. In res so se za Irino Vitrenko, ki je tudi v vseh uradnih publikacijah vpisana kot zastopnica društva, izgubile vse sledi. Poklicali smo na njeno objavljeno telefonsko številko, a nam je odzivnik odvrnil: »Ta številka ne obstaja.«


VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: »Denar? Izročili smo ga Vladislavu.«