Izdelovalec violin bo opremil hrvaška topa

DRNOVO – Si predstavljate, da izdelovalec violin, kitar, mandolin izdela podstavek za topove, kakršne so uporabljali v trdnjavah in na ladjah v 18. in 19. stoletju, v času dubrovniške republike in tudi Napoelona?

»Zgodba z lesom ni nikoli končana. Vsak načrtovani izdelek je nov izziv,« pove 52-letni goslar, luthier, kot tudi rečejo izdelovalcem godal in brenkal. Robert Vrtačič se je izdelovanja violin učil pri slovenskem velemojstru, pred kratkim umrlem Viliju Demšarju. Kot triletni otrok si je zaželel žagico, rekli so ji šniclarka, kot modelar je izdeloval letala in ladje, nato se je več kot 25 let učil in delal pri nesporni avtoriteti slovenskega goslarstva.

Ko je žena podedovala kmetijo svojega deda na Drnovem, ki jo je kupil z denarjem, prisluženim v ameriških rudnikih, »sva se iz precej hitro živeče Ljubljane preselila na Drnovo in začela obnavljati domačijo«.

V več kot 200 let stari hiši si je uredil delavnico, pod kozolcem pa skladišče lesa. Vsako leto izdela več violin ter popravi kup inštrumentov. Lani pa mu je njegov dolgoletni prijatelj Joško Dumančić, nekdanji podžupan Hvara, predlagal, naj izdela podstavka za več kot 200 let stari topovski cevi, ki kot druge še danes nemo molita nos skozi obzidje trdnjave nad mestom Hvar.

»Najprej nisem vedel, kaj misli. Da bi izdelovalec violin izdelal poltonski leseni podstavek... Toda izzivi so mi bili vselej blizu in rekel sem, da bom poskusil,« pripoveduje mojster.

Kar dolgo je guglal po spletu za načrti, kakšni so bili podstavki za take topove, saj jih mesto Hvar ni imelo.

»Če verjamete ali ne, dobil sem jih iz Združenih držav. Ohranjene, dve in pol toni težke in 3,2 metra dolge topovske cevi so pripadale 24-funtnemu topu, ki so ga uporabljali na trdnjavah in ladjah. Krogla pa je bila težka 11 kilogramov in je na 300 ali 400 metrov prebila 20 centimetrov debel hrast.«

Šlo je torej za strahovito smrtonosno orožje v času bojnih ladij jadrnic, pri čemer so za uničevanje sovražnih ladij uporabili tudi dve krogli, navezani z verigo. »Tako so izstrelili obe naenkrat, da bi rotirajoči odrezali jambor.« Podstavek je bil na kolesih, saj je top pri izstrelitvi odskočil več metrov nazaj. »Top je oskrbovalo 11 mornarjev oziroma topničarjev in smodničar, običajno najmlajši mornarji na ladjah.«

Vaški strugar pa lokalni ključavničar

Kljub načrtom in vsej tehnologiji, ki jo danes poznamo, se je stvar zapletla: »Kje dobiti kakovosten starani les? Svež ni prišel v poštev, saj bi se zvijal in med sušenjem pokal.«

Vrtačič je po Dolenjski, Gorjancih in v Beli krajini stikal za zelo starimi lesenimi kozolci in zidanicami ter končno nabral par kubikov starih tramov.

Pri vaškem strugarju je nastružil osi in mala lesena kolesa, preostale dele je nažagal: »Porabil sem približno štiri kubične metre lesa, saj je bilo veliko odpada.«

Lokalni ključavničar mu je izdelal kovinske dele, denimo jeklena platišča za lesena kolesa, pa polkrožna držala, za prečno nosilko cevi, ki je omogočila nagib cevi. »Posebno se mi zdi zanimiv regulator v obliki zagozde, s katerim si lahko nagibal cev.«

Delo je trajalo več kot pol leta: »Če bi rekel takole na oko, sem za izdelavo obeh podstavkov potreboval kakih 500 ur.«

Tovrstnega podstavka v bližnji in daljni okolici še niso izdelali. »Bilo je res zanimivo, še bi se lotil česa podobnega,« pravi goslar z Drnovega. Po topovska podstavka, ki tehtata 600 kilogramov, bodo v ponedeljek prišli s tovornjakom. Hvarčani ju bodo pod cevi postavili junija.