Izdali prve slane znamke na svetu

»Znamke niso samo promocija slovenske zgodovine, slovenske pokrajine, slovenske kulture in slovenskih ljudi, ampak prav tako izložbeno okno naših idej ter tega, kaj smo na primer tudi filatelisti sposobni narediti,« pravi prizadevni piranski filatelist Mitja Jančar iz Filatelistično-numizmatičnega društva Hippokampos Piran. S svojo idejo o slani znamki je prvi izzval Pošto Slovenije, da zagrize v povsem nov način izdelave znamke. V sodelovanju z občino Piran, piranskim Akvarijem, Filatelistično zvezo Slovenije in piranskimi solinami s predstavitve v piranskem Tartinijevem gledališču tako v svet odhaja vest o prvih slanih znamkah na svetu.

Črnika, sipa, kareta in cipelj

Gre za štiri znamke z upodobitvami za naše morje značilne ribe črnike (nazivna vrednost 0,60 evra), sipe (0,64 evra), glavate karete (0,92 evra) in zlatega ciplja (0,97 evra), ki jih od danes lahko nalepite na svojo pošto. Ob tem velja poudariti, da so to prve slovenske priložnostne znamke z motivi morskega življa, ki pa gredo ob bok sedmim osebnim znamkam z motivi kakega prebivalca iz našega morja, ki sta jih v zadnjih letih že izdala Filatelistično-numizmatično društvo Hippokampos in piranski Akvarij. Z upodobitvami kavala, spirografa, fratra, kanoče, špara, morske vetrnice in orade so tako v nekem pogledu prehiteli Pošto Slovenije in jo izzvali, da tudi ona končno izda kako znamko, ki bo pričala o tem, da imamo morje in v njem nadvse pestre prebivalce. Osebne znamke si namreč danes pri nas lahko naredi vsak, priložnostne pa so tiste uradne, lahko bi rekli državne, ki najbolj učinkovito ponesejo v svet podobo države, ki jo izda.

In pri tem poteka v svetu filatelije kar krepka tekma inovativnosti. Pošta Slovenije v njej ne stoji križem rok in redno spremlja novosti na filatelističnem tržišču. Tako so med drugim že izdali znamke v obliki trikotnika, kroga, osmerokotnika, romba, zbiralcem so ponudili znamko, ki diši po vrtnici, znamko, ki se sveti v temi, in tu je še tako imenovana zlata znamka, prekrita s folijo iz 24-karatnega zlata, ki so jo izdali pred dvema letoma ob 20. obletnici osamosvojitve.

In nato je prišla še nora ideja o slani znamki, ob kateri je poleg promocije Slovenije in dejstva, da smo pomorski narod, tu še promocija v svetu vedno bolj znane in cenjene piranske soli. Sicer o zamisli slanih znamk Jančar pravi: »Znamke že dolgo niso več to, kar so bile nekoč. Ko smo z oskrbnikom Akvarija Valterjem Žižo in Matjažem Učakarjem, ki je oblikoval vseh sedem osebnih znamk Akvarija, izvedeli, da je Pošta Slovenije uvrstila v program svoje dolgoročne serije Živalstvo izdajo teh štirih priložnostnih znamk, smo ocenili, da ne smejo iti neopaženo mimo nas in da morajo vzbujati pozornost tudi prek meja. Tako me je prešinilo: če so Islandci posuli dve svoji znamki z vulkanskim pepelom, Maročani pa s saharskim peskom, nam ne preostane nič drugega kot sol.«

Francozi sprejeli izziv

Ko je Učakar, ki z Jančarjem budno spremlja tehnične novosti na tem področju, oddal osnutke, so ti vsebovali predlog, da se jih posuje s soljo, ob čemer je bilo jasno, da bo ne nazadnje zaradi higroskopičnosti soli in še česa nastopila vrsta problemov. Ocenili so, da bo že tiskar povedal, ali je to možno, in upali, da se bo našel tak, ki mu bo to izziv ter bo verjeli v uspeh.

In ta izziv je za Pošto Slovenije sprejela francoska tiskarska firma Cartor Security Printing iz La Loupa. Kot je za medije povedala direktorica trženja na Pošti Slovenija Sabina Podrožnik, so znamke tiskane v posebni tehniki, imenovani termografija, s soljo pa je pokrit del znamke s podobo rib. Oblikovalec Učakar je zato za te dele znamk, ki se po nanosu soli sušijo s toplotno obdelavo, naredil posebno šablono, sol pa se zazna po hrapavem dotiku in seveda tudi po okusu z jezikom.

Idejni tvorec znamke Mitja Jančar ob pogledu nanjo ne skriva zadovoljstva in filatelističnega ponosa ter pravi: »Težko je biti prvi, če si v 170-letni svetovni zgodovini poštne znamke prisoten samo četrt stoletja, kot smo mi. Pa vendar nam je uspelo. Prvi smo, ki smo si upali posuti znamko z morsko soljo in tako tudi z okusom pokazati, da so na znamkah morske ribe. Pa naj nas zdaj zamenjujejo s Slovaško.«