LJUBLJANA – Mineva 20 let, odkar je država iz registra stalnih prebivalcev izbrisala več kot 25.000 prebivalcev Slovenije, državljanov tedanjih republik SFRJ. Kljub več poskusom za ureditev njihovega statusa v preteklosti pa v nevladnih organizacijah opozarjajo, da krivice izbrisanim še vedno niso popravljene.
Zakon o tujcih
26. februarja 1992 je namreč država 25.671 prebivalcev Slovenije, državljanov tedanjih republik SFRJ, za katere je začel veljati zakon o tujcih, izbrisala iz registra stalnega prebivalstva oziroma jih prenesla v »pasivno« evidenco. Izbrisani so s tem izgubili nekatere socialne pravice, mnogi so morali zapustiti Slovenijo, nekateri pa so bili iz nje tudi prisilno odstranjeni. Med njimi je bilo 14.775 moških, 10.896 žensk in 5360 otrok.
Ustavno sodišče je nato dvakrat, leta 1999 in 2003, odločilo, da je bil izbris nezakonit, posredno pa je na nezakonitost izbrisa opozorilo še v sedmih drugih odločbah. V preteklosti je bilo poskusov za ureditev statusa izbrisanih več. Zadnji sega v mandat prejšnje vlade, ki je tistim izbrisanim, ki so že pridobili status, izdajalo dopolnilne odločbe o ugotovitvi njihovega statusa za nazaj. Marca 2010 je bila sprejeta tudi novela zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji, ki naj bi celovito uredila problematiko in status tistim izbrisanim, ki še niso imeli urejenega.
Breme prevalili na izbrisane
A po mnenju nevladnih organizacij s sprejemom zakona krivice nikakor niso bile popravljene. Kot opozarja Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta, je oblast z njim zgolj na minimalističen način izvršila odločbo ustavnega sodišča. V sprejetem zakonu so namreč določbe, ki onemogočajo ureditev pravnega statusa izbrisanih, breme urejanja statusa pa je v celoti prevaljeno nanje, namesto na državo, ki jim ga je nezakonito odvzela, poudarja Šalamonova.
Gorenak kaj več kot Kresalova ne bo naredil
Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak je včeraj povedal, da poleg izvajanja novele zakona o izbrisanih iz leta 2010 ne načrtuje drugih korakov. Ob tem je opozoril, da »od vseh 25.671 oseb sploh ni velikega interesa za oddajo vloge«. Ob pozivih za ureditev zaposlitev, zdravstvene in psihosocialne pomoči pa moramo spomniti na približno 120.000 brezposelnih, ki tudi potrebujejo pomoč, je dejal.
»Zakon je sprejet, ustavna odločba izvršena, vlog pa ni oziroma jih je malo. Prejšnja ministrica Katarina Kresal je naredila dovolj in ne morete pričakovati od mene, da bi naredil kaj več,« je dejal. Dodal pa je tudi, da bi »človek pričakoval, da bi komisija za človekove pravice, ki je vladi priporočila, naj preuči nadaljne možnosti odpravljanja krivic izbrisanim, obravnavala tudi problematiko delavcev Vegrada in SCT«. Predsednica komisije Tamara Vonta (Pozitivna Slovenija) je ob tem napovedala, da bodo kmalu obravnavali tudi vprašanje teh delavcev.
