ODŠKODNINA

Izbrisani bodo kratki, Virantov predlog zavračajo

Objavljeno 05. julij 2013 11.53 | Posodobljeno 05. julij 2013 11.53 | Piše: STA, P. J.

Virant je povedal, da država od predlaganega osnutka zakona ne bo odstopila.

Primer izbrisanih roma od Poncija do Pilata.

LJUBLJANA – Minister Gregor Virant se bo danes še enkrat sestal z izbrisanimi in jim predstavil nekoliko spremenjen osnutek zakona, ki določa shemo za odškodnine. V dveh civilnih iniciativah izbrisanih so predlog že zavrnili, za danes pa napovedujejo kratek sestanek, na katerem bodo Virantu zgolj pojasnili, da osnutek zanje ni sprejemljiv.

Lahko tožijo državo

Popravljeni osnutek predloga zakona, ki določa odškodninsko shemo za izbrisane, glede na prvotni osnutek nekoliko zvišuje odškodnino, ki bi jo za vsak mesec izbrisa prejeli izbrisani, in sicer s 30 na 40 evrov.

Predlog določa tudi možnost, da izbrisani toži državo, če lahko dokaže, da mu je nastala višja škoda od tiste, ki mu jo zakon določa v upravnem postopku. A pri tem predlog določa, da odškodnina, ki jo bo določilo sodišče, ne sme preseči 2,5-kratnega zneska, ki bi ga upravičenec dobil v upravnem postopku.

Za izbrisane predlog nesprejemljiv

Novi osnutek predloga zakona so do zdaj kot nesprejemljiv že označili v Civilni iniciativi izbrisanih prebivalcev kot tudi v Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov. V prvi menijo, da predlog ne rešuje ničesar, in napovedujejo, da bodo problem odškodnin še naprej reševali pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. V drugi pa pravijo, da gre za »metanje peska v oči« predvsem odboru namestnikov ministrov Sveta Evrope, ki nadzoruje izvrševanje sodb omenjenega sodišča.

Nasprotno je minister za notranje zadeve in javno upravo Virant v četrtek napovedal, da od predlaganega osnutka zakona država ne bo odstopila, prav tako ne bo približevalnega predloga. Z višjimi odškodninami bi namreč vlada po njegovih besedah prevzela preveliko tveganje za javne finance.

Pravni zastopnik izbrisanih Andrea Saccucci je v četrtek sporočil, da je več sto izbrisanih 27. junija in 3. julija na Evropskem sodišču za človekove pravice vložilo nove zahtevke zoper Slovenijo, ker ta ni izpolnila zahteve sodišča v Strasbourgu, da v roku enega leta poskrbi za ustrezno odškodninsko shemo.

Deli s prijatelji