LJUBLJANA – Denarna odškodnina, ki jo bo država izbrisanim izplačala, bo odvisna od tega, koliko časa je bil posameznik izbrisan. Sprva predvidena odškodnina je za mesec izbrisa znašala 30 evrov, nato pa so jo povišali za 10 evrov, na 40 evrov torej. Ministrstvo za notranje zadeve tako načrtuje, da bo država za odškodnine namenila 75,6 milijona evrov. Pri izračunu so upoštevali višino mesečno določene denarne odškodnine, potencialno število upravičencev in povprečni čas trajanja obdobja izbrisa. Pri izračunu denarne odškodnine, določene v sodnem postopku, je ministrstvo predvidelo, da se bo za tožbo odločila polovica upravičencev. Vendar je treba k znesku še dodati »sredstva za plačilo drugih oblik pravičnega zadoščenja, ki bodo imeli finančne posledice. Višine teh sredstev ni mogoče oceniti, saj vnaprej ni mogoče predvideti, koliko upravičencev bo izkoristilo katerega od dodatnih ukrepov, ki jih določa predlog zakona.« Še približno 450.000 evrov bo predvidoma šlo za vzpostavitev novega informacijskega sistema.
Na prvi stopnji bodo odločale upravne enote
Izbrisani oziroma njihovi predstavniki pa so že danes prejeli predlog zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva. Kot so zapisali na ministrstvu, bodo upravičenci upravičeni »do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, do vključitve in prednostne obravnave v programih socialnega varstva, do olajšav pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, do državne štipendije, do enakega obravnavanja pri reševanju stanovanjskega vprašanja, do dostopa do izobraževalnega sistema in do vključitve in prednostne obravnave v tako imenovanih integracijskih programih«. Upravni postopek za določitev odškodnine mora začeti stranka sama, in sicer v roku treh let od začetka uporabe predlaganega zakona. O zahtevah bodo na prvi stopnji odločale upravne enote, piše Večer.
Vlada se požvižga na posledice
Kot smo pisali že včeraj, zagovornik izbrisanih Matevž Krivic s predlogom ponujene odškodnine ni zadovoljen, predlog pa je že označil za neresen. Predlog je po njegovem mnenju »do izbrisanih in do Evropskega sodišča za človekove pravice žaljiv, do državne blagajne in davkoplačevalcev pa skrajno neodgovoren«. Ob tem je opozoril, da če bo v zadevi na koncu moral odločiti Strasbourg, bo ta odločitev Slovenijo stala neprimerno več kot to, da sami rešimo zadevo. Organizacijam, ki zastopajo interese izbrisanih pa namerava predlagati, naj vsak nadaljnji pogovor na izhodiščih tega zakona kategorično zavrnejo.
S Krivicem se strinjajo v Društvu izbrisanih prebivalcev Slovenije, kjer ugotavljajo, »da se vlada požvižga na vse posledice, ki so in še bodo drago stale slovenske davkoplačevalce«.
