Iz proslave za 1. maj izločili borce!

ŠENTJERNEJ, JAVOROVICA – Leta, kaj leta, desetletja, se na Javorovico, najvišje ležečo vasico na Gorjancih, ob 1. maju zgrinjajo ljudje od blizu in daleč. Več tisoč se jih zbere vsakič, da počastijo praznik dela in tudi druge mejnike, ki so zaznamovali našo zgodovino, predvsem poboj 113 borcev 4. bataljona Cankarjeve brigade, pa tudi dan upora proti okupatorju, pa vstop Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato. A letos bo 1. maj na Javorovici posvečen le prazniku dela. Borci, ki so od leta 1948 na ta dan pripravljali to prireditev, so se namreč odločili, da se umikajo.

»Odrinjeni
 smo bili že lani«

»Že na lanski prireditvi smo bili pri pripravi prireditve odrinjeni, občina je kot glavni organizator zahtevala, da se prireditve ne udeležimo z borčevskimi prapori in simboli partizanstva, torej rdečo zvezdo, a smo pri slovesnosti vztrajali zaradi pomembne obletnice – 70 let od konca druge svetovne vojne. Praporščaki, vsako leto jih brez posebnega povabila pride več kot 20, so bili odrinjeni v drugo vrsto, a so se v znak protesta postavili na svoje staro mesto, prav tako naj bi delegacija Cankarjeve brigade položila venec le k spodnjemu spomeniku, a se je obrnila in ga odnesla v spominski hram, kamor so se šli pokloniti vsako leto,« je lanske pripetljaje, ki jih večina obiskovalcev ni opazila, opisal Matjaž Zagorc, predsednik šentjernejske krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Novo mesto.

Cankarjevci, zlasti Malči Jakša - Miša, edina še živeča izmed peščice preživelih tragičnega poboja, venca ni hotela nesti k spodnjemu spomeniku. Odločno je rekla: tam so moji in tja bom nesla venec. Ter mimo protokola položila venec v kapelo. Zaradi lanskih slabih izkušenj so cankarjevci že decembra pisno odpovedali sodelovanje na Javorovici, so se pa predstavniki borcev letos februarja oglasili na občini, da bi se pogovorili o sodelovanju na proslavi. »Dogovorili smo se, da borci sodelujemo s petminutnim programom, a ta dogovor so poteptali strici iz ozadja. Ko sem namreč prejšnji teden v tajništvu občine preverjal, kako je s programom, sem dobil pojasnilo, da naših pet minut ni več v programu, smo pa sicer vljudno vabljeni na Javorovico. Izgovor, da nas izključijo iz programa, je zelo uspešna komemoracija 19. marca, zaradi katere je bilo rečeno, da ne bi ponavljali istih vsebin. Tako smo na prireditvi ob 1. maju, na kateri smo se vedno poklonili žrtvam pokola, nezaželeni,« je dodal Zagorc in poudaril, da so bile borčevske organizacije desetletja soorganizator omenjene prvomajske prireditve, kjer so se kot slavnostni govorniki zvrstili vsi predsedniki države, pa predsedniki vlad, ministri …

»Moteče je, da je bila ta odločitev politična, pri tem pa se želijo izničiti zgodovinska dejstva,« je opozoril Lojze Podobnik in dodal, da bi se morala občina zavedati, da je prireditev zavoljo ljudstva, odločitev, da izločijo borce, pa je bila sprejeta nedemokratično. »Peščica se je odločila, da bo prireditev drugačna, čeprav na Javorovico pridejo ljudje zaradi spomenika in spomina na poboj borcev. Seveda naj bo 1. maj delavski praznik, a naj nam dajo le pet minut,« je izpostavil, Matjaž Zagorc pa dodal, da borcev uradno na Javorovici ne bo, kdor želi, pa lahko pride.

Naj bo praznik delavcev

»Občinski svetniki odločajo, župan pa je le izvajalec,« je pojasnil župan občine Šentjernej Radko Luzar, ki je povedal, da so se svetniki sestali na sestanku in večinsko mnenje je bilo, da bodo na Javorovici za 1. maj praznovali praznik dela, da bo to dan, posvečen delavcem, ki so po osamosvojitvi potegnili najkrajši konec. Da torej 1. maj ni dan komemoracije, ker je bil poboj marca, takrat je tudi spominska slovesnost, ki jo pripravljajo borci. »To ni politična odločitev. Rečeno je bilo, naj ne mešamo jabolk in hrušk ter da praznovanje na Javorovici ni strankarska proslava, s čimer se strinjam, saj nas mora takšna prireditev, ki jo podpira občina, povezovati, ne pa deliti. Tudi zato govornik letos ne bo politik, pač pa gospodarstvenik Ivo Boscarol. Zato vsi vabljeni na Javorovico, tudi borci. Smo pa tudi mi pomagali borcem pri organizaciji komemoracije,« je izpostavil župan Luzar in dodal, da si tudi sam želi, da enkrat dosežemo spravo in presežemo delitve: »To ne pomeni, da razvrednotimo vrednote NOB, ampak da enkrat že vsi povedo svoja stališča in potem za vselej zaključimo razprave in delitve, potem pa naj zgodovinarji ovrednotijo zgodovinska dejstva, ne pa da zgodovina vedno znova deli ljudi.«

A da je do sprave v Šentjerneju še daleč, je jasno. Marca, na dan poboja, torej 16. marca, je namreč že leta pri spominskem hramu maša, na soboto, najbližjo temu datumu, pa je komemoracija, ki jo pripravijo borčevske organizacije. »Zame je maša na Javorovici, ki jo pripravljajo 30 let, hinavščina. Pri pobojih so sodelovali belogardisti in domobranci, privrženci Cerkve torej, in ni mi všeč, da se tako lepša Cerkev,« je bil kritičen Javorovičan Franc Pavc, tudi oskrbnik spominskega hrama na Javorovici, ki so ga postavili borci ob ruševinah nekdanje cerkvice, zanimivo pa, da stoji na cerkveni zemlji. »Sam se ne bom nikoli spravil, nimam se s kom in preveč je boleča preteklost, zaradi belih mi je tudi umrl oče,« je dejal Jože Hribar, predstavnik območne organizacije Zveze borcev NOB Novo mesto.

Na Javorovici bo torej čez nekaj dni osrednja točka programa delavec. Nobene politike ne bo. So pa v vasico nad Šentjernejem vabljeni vsi, tudi borci, ki so bili še kako pomemben del zgodovine. Prihodnost pa bo takšna, kot si jo bomo ustvarili sami, danes in jutri. Tisto od včeraj pa bi enkrat res že morali postaviti na svoje mesto. Zavoljo naših otrok in vnukov. Sicer se bodo še čez 100 let kregali zaradi dejstev, ki dolga desetletja razdvajajo že tako majhen slovenski narod.