LJUBLJANA – Izjemno je sestavljati uvod v novo epizodo zgodbe, ki smo jo pri Slovenskih novicah skupaj z vami, spoštovane bralke in bralci, začeli pisati pred enim letom. »Veliko se je postorilo po tistem, ko smo se predstavili javnosti prek najbolj branega slovenskega dnevnika,« nam je povedal Matjaž Krebs, oče, lahko zapišemo, našega in vašega Jaka, tistega malega sončka, ki ste mu z dobrodelnim prispevkom prek našega Krambergerjevega sklada prav vi, naši vsega spoštovanja vredni bralci, nesebično pomagali. »Po tistem je začela spontano prihajati pomoč na naš poseben račun. Delovati je začela Fundacija Jakec in čarobna lučka, potekale so dobrodelne hokejske in druge športne tekme, z našo prepoznavnostjo in načinom dela pa smo lahko začeli pomagati tudi drugim otrokom, ne le Jakcu.« Tokrat nas je družina Krebs presenetila z novico, da se je začel v Ljubljani projekt postavitve centra za rehabilitacijo otrok s cerebralno paralizo. »Takega centra pri nas še ni, in kot vemo, ga ni niti v Italiji niti v Avstriji. Nam najbližji je v slovaškem Pieštanyu, kamor smo šli z našim Jakom že štirikrat,« je dejal oče Krebs: »Naš cilj je, da bomo center odprli okoli prvega maja naslednje leto, seveda ob tem, da bo že popolnoma opremljen ter da bomo imeli pogodbe s terapevti. Terapevtski strokovnjaki bodo prišli iz Ukrajine, imajo že dolgoletne izkušnje z otroki, kot je naš Jaka, predvsem pa so nam svoje znanje že dokazali v centru Adeli v Pieštanyu, saj je napredek pri našem sinu očiten.« Matjaž upa, da bodo v javnosti dobili tolikanj posluha, da bo center s pomočjo sponzorjev, donacij ter razumevanja širše skupnosti zaživel v vsem svojem poslanstvu: »Namenjen bo otrokom, ki nas potrebujejo bolj, kot si sami sploh lahko zamislimo,« je dejal član Fundacije Jakec in čarobna lučka Robert Ciglenečki. Slišali smo, da bi nekdanjega hokejskega reprezentanta radi videli na položaju predsednika fundacije, saj ji tiho in z vsem žarom posveča vsak prosti trenutek. Kako se je legendarna zelena številka 3, ki je bila znana po trdih pesteh, ki so udrihale po nasprotnikih, znašla v vlogi nežnega in razumevajočega posameznika, ki vso svojo energijo posveča pomoči otrokom? »V Zalogu sva odraščala z Matjaževim bratom Mihom. Zaloška hokejska druščina, ki ji je pripadal že Matjaž, so bili naši prvi športni vzorniki. Z Mihom sva bila sošolca in zaradi Matjaža sva začela igrati hokej, on pa je kot najboljši starejši brat pazil ne le na mlajšega bratca, temveč na vse nas, in nam odkrival življenjske in športne resnice. Čas je, da prijatelji pomagamo njegovemu Jakcu!«
Plavžarji in žabarji za Jakca Eden glavnih organizatorjev dobrodelnega hokejskega spektakla legend slovenskega hokeja Robert Ciglenečki je povedal: »Rdeči in zeleni se bomo v dvorani Tivoli pomerili 21. decembra letos. Najprej se bodo predstavili slovenski mladi hokejisti v starosti šest in osem let iz štirih slovenskih klubov, nato bomo nastopili hokejisti Jesenic in Olimpije, tisti, ki smo se pred leti borili za čast in slavo plavžarske rdeče ali žabarske zelene barve. Program je sestavljen tako, da gledalcem ne bo dolgčas. Organizatorji smo se odločili, da bomo v zahvalo za podporo tudi mi podarili nekaterim izmed njih kakšno darilo ob tradicionalnih hokejskih igrah za publiko, denimo streljanje ploščka s sredine na prazna vrata ter podobno. Kot so mi sporočili športni prijatelji z Jesenic, bodo nastopili v podobni sestavi, kot so lani ob tej priložnosti, Ljubljančani pa svojo sestavo še skrivamo.« Morda zato, ker so jih jeseniški prijatelji v humanitarni akciji lani dvakrat premagali, tako na Jesenicah kot na domačem ledu. »Naš cilj je poleg druženja in ponovni predstavitvi publiki zbrati sredstva za malega Jaka Krebsa, za nadaljevanje njegovih terapij na Slovaškem. Lani smo hokejisti zbrali sredstva za en sklop terapij. Vemo, da tak otrok potrebuje najmanj štiri sklope posebnih terapij na leto, in upamo, da bomo letos s pomočjo hokeja ter ljudi odprtega srca, ki nas bodo prišli podpret v dvorano Tivoli, zbrali za dva ali celo več sklopov terapij, ki jih slovenski zdravstveni sistem ne pokriva.« |
Center, verjamemo, da bo zaživel, čeprav je objekt zdaj v precej neuglednem stanju, bo edinstven v tem srednjeevropskem prostoru. Imel bo najmanj sedem sob z različno terapevtsko opremo. »Ko ga bomo dodelali in opremili, bomo našim največjim slovenskim podjetjem in drugim zainteresiranim ponudili poimenovanje terapevtskih sob po njih, s tem da bo njihov prispevek transparentno porabljen za terapevtsko opremo prav v tej sobi. Upamo, da bomo našli razumevanje za pomoč otrokom,« pove Ciglenečki. Izvedeli smo, da dela v centru že potekajo. »Pozvali smo naše prijatelje iz gradbene stroke k pomoči, in odziv je bil odličen. Imamo roke, imamo znanje ter dobro voljo, no, imamo pa težavo s streho,« v smehu pove Matjaž Krebs in doda: »Upamo, da se najde krovec dobrega srca, ki bi bil pripravljen pogledati streho, ki pušča, ter nam strokovno svetovati, kako sanirati krov nad sobami.« »Ne bomo šli na kvantiteto, temveč na kvaliteto dela z otroki. Vemo, da bi pri nas okoli dva tisoč otrok nujno potrebovalo take vrste strokovnih terapij, ki bodo na voljo v našem centru, toda začeli bomo počasi in z veliko potrpežljivosti ter upanjem, da bomo v bližnji prihodnosti lahko pomagali čim več malčkom. Oni in njihove družine so večinoma odrinjeni iz medijskega prostora, kar pa pomeni, da tudi iz pozornosti javnosti,« pravi Krebs in doda: »Naš Jakec je s pomočjo ukrajinskih strokovnjakov izjemno napredoval, zato imamo vizijo to terapijo iz Slovaške pripeljati tudi k nam.«
