SEČOVLJE – Ko je v torek čez most prek Jernejevega kanala, ki povezuje lokalno cesto v Seči in vstop na sečoveljske soline ter krajinski park, zapeljal težek kamion, so natančne merilne naprave ob budnem očesu predstavnika ministrstva za okolje, statika geodeta, pokazale, da se je upognil za manj kot milimeter. Z drugimi besedami, naprave naj bi potrdile stabilnost mostu, katerega uporabo pa je gradbena inšpektorica Mateja Marsetič z odločbo s 16. januarjem letos prepovedala. Ne samo za vozila, po odločbi je most zaprt tudi za kolesarje in pešce. Odločba velja za tri mesece in je povzročila številne preglavice podjetju Soline Pridelava soli in krajinskemu parku. Del uprave in zaposlenih v Solinah se je moral preseliti v stara skladišča soli v Portorožu, kamor sol vozijo z delovnim plovilom, tako da morajo sol zdaj dvakrat pretovoriti, preden jo dajo na trg, krajinski park pa je moral tako rekoč zakleniti vrata obiskovalcem.
»Vse skupaj nas zelo preseneča, ker je gradbena inšpektorica prišla na podlagi anonimne prijave. Komu gre dejavnost solin in krajinskega parka v nos, ne vemo, presenečeni pa smo, da je inšpektorica izdala odločbo samo po opravljenem ogledu, ne da bi opravila kakšne statične meritve oziroma ugotovila, v kakšnem stanju je mosta in kako varni so njegovi nosilci. Presodila je, da most ni uporaben, in smo ga morali zapreti za vse uporabnike,« razlaga vodja krajinskega parka Andrej Sovinc.
Več kot 90 zaposlenim v Solinah in krajinskem parku je odločba krepko otežila in podaljšala prihod na delo. »Druga nerodnost oziroma nedoslednost inšpektorice je, da je v odločbi zapisala, da je inšpekcijska zavezanka družba Soline Pridelava soli po treh mesecih od prejema odločbe po navodilih projektanta statika v treh mesecih dolžna ustrezno obnoviti starejši most. Res so Soline in krajevni park upravljavci parka, vse nepremičnine pa so v povsem v državni lasti, kar z drugimi besedami pomeni, da bi morala most obnoviti država, s katero pa imamo odprtih še nekaj neporavnanih računov. Soline jo namreč tožijo za 3,2 milijona evrov, kolikor so jih porabile za vzdrževanje nepremičnin v državni lasti od leta 2003 naprej, ko so Soline postale koncesionar in upravljavec parka. S tožbo poskušajo preprečiti, da odprti zahtevki za poplačilo vlaganj ne bi zastarali,« pojasnjuje Sovinc in dodaja, da se bodo pritožili tudi na odločbo gradbene inšpektorice. Most ostaja zaprt, saj pritožba ne zadrži izvršbe inšpektoričine odločbe.
Kaj zdaj?
Minuli petek si je most v Seči ogledala tudi ministrica za okolje Irena Majcen, ki je lahko le povedala, da bi se morali takoj posvetiti reševanju problema, ki ni prizadel le zaposlenih v solinah, temveč tudi krajane in obiskovalce, ki se s kolesi ali peš čez most podajajo do Sečovelj po tako imenovani poti Parenzana ali na sprehode med solinskimi polji, do trgovine v Casermi in gostišča pri upravni stavbi, tudi veslače, ki imajo v solinah svoje prostore in plovila. Skratka, prizadetih je več. Med začasnimi rešitvami omenjajo postavitev pontonskega mostu, vendar bi bila to najdražja možnost, saj bi po prvih izračunih stala približno 60.000 evrov. Upravljavci se bolj nagibajo k temu, da bi ob starem mostu postavili leseno brv. Najprimernejša rešitev bi bila seveda sanacija zdajšnjega mostu, še prej pa je treba razčistiti, kdo je dejansko njegov lastnik in kdo bo moral zagristi v to nujno naložbo in jo tudi plačati. Po dozdajšnjih izkušnjah se bo država z vsemi štirimi otepala prevzeti lastništvo in obveznosti, ki iz tega izhajajo.
Skratka, mostovi, ki so simboli povezovanja dveh bregov, so ob takem našem vedenju prej simboli razdvajanja. Zato obstaja bojazen, da bodo Soline in krajinski park še dolgo odrezani od sveta in da se sečoveljske soline vračajo stoletja nazaj.
