VELENJE – Nekatera slovenska podjetja so v minulih desetletjih poskušala ustvariti tržišče za svoje izdelke v ZDA, s takšnim uspehom pa se žal ne more pohvaliti Gorenje. Iz ameriških trgovskih registrov smo izbrskali, da so bili Gorenjevi zastopniki čez lužo Martin Puh in Darko Janjič ter trije Američani, Kenneth Stern, James Hitch in Arthur George, podružnice največjega slovenskega proizvajalca gospodinjske opreme pa so bile registrirane v Wilmingtonu v Delawaru, Castle Rocku v Koloradu, Chicagu in Romeovillu v Illinoisu ter Port Jeffersonu in Seldnu v državi New York.
Nobeden od omenjenih ni obogatel z Gorenjevimi posli, podjetje pa ravno tako ni doživelo uspešne širitve v ZDA. Podružnica v Koloradu je delovala od 2000. do 2005. V Romeovillu je imelo Gorenje 2005. registriran naslov pri računovodski pisarni PS Nagel Inc., država Illinois pa je bila matična država, v kateri so oktobra 2000 registrirali Gorenje USA. Slovensko podjetje je poskušalo prodreti tudi na avstralsko tržišče s Puhom, direktorjem Gorenja Pacific, a niti ta misija ni bila uspešna. Po stanovanjskem standardu Janjiča in Puha ravno tako ne moremo sklepati o zavidljivih prihodkih. Puh in njegova žena, Američanka Meredith, s katero se je poročil 1991., sta živela v hiši v Castle Rocku, ki sta jo kupila na kredit, novembra 2003 pa prodala za 173.000. Gorenje je imelo tam sedež, kot zastopniki pa so bili v register poleg Puha vpisani še Zmaga Bratkovič, James Hitch, Ivan Vitežnik in Branko Apat. Bratkovičevo ime zdaj najdemo na spletni strani Kluba upokojencev Gorenja, Apat je generalni direktor Gorenja v Srbiji, Vitežnik pa je bil direktor Gorenja Beteiligungs GmbH v Avstriji do januarja 2006. Po podatkih z uradne spletne strani skupine Gorenje je zadnji predstavnik v ZDA podjetje uglednega Steva Pira, Asko Appliances Llc., s sedežem v Teksasu.
Jim bo uspelo izvažati v Ameriko?
Neuspeh čez lužo gre po vsej verjetnosti pripisati povsem drugačnim pričakovanjem Američanov, ko gre za gospodinjske aparate. Že dimenzije njihovih hladilnikov so enormne v primerjavi z evropskimi, tako da je treba te povsem prilagoditi za ameriške standarde. A vendarle Gorenje danes dobavlja blago v ZDA, o čemer priča tudi čezoceanska pošiljka hladilnikov, težka prek deset ton, ki je 26. aprila letos krenila iz Velenja do italijanske luke Gioia Tauro, od tam pa do Detroita. Morda bo sadove obrodila tudi misija v Braziliji, ki poteka prek podjetja Urankar pod vodstvom Draga Urankarja. V Evropi sta pomembni tržišči Francija in Velika Britanija, v prvi Gorenje posluje s sedežem v predmestju Pariza od 1990., v mestecu Levallois-Perret, s temeljnim kapitalom kar 3,2 milijona evrov. Predsednik je Francoz Xavier Vuillaume, njegov namestnik pa Matej Čufer, ki je bil zastopnik tudi v londonski podružnici. Čufer živi v stavbi v ulici Rue Jean Gabin v Levallois-Perretu, medtem ko je sedež Gorenja v bližnji Rue Rivay. A kljub uspešnemu tržišču Čuferja ne moremo uvrstiti med bogataše. Gorenje UK po podatkih iz trgovskega registra posluje od februarja 1995, izvedeti je mogoče še, da se je tam zamenjalo več direktorjev, podjetje pa se je septembra 2006 zadolžilo pri wimbledonski pisarni GFA Investment Ltd., kredit pa je pospremil še varnostni depozit. Od 2008. sta kot zastopnika na Otoku vpisana Lidija Gadsdon, ki je od 2001. tudi lastnica zasebne firme En Masse Design, in Jernej Hren. Londonski sedež podjetja je v petnadstropni stavbi v Wimbledonu, Hren pa živi ravno tako v wimbledonski četrti. Cene za tamkajšnje nepremičnine se gibljejo od pol milijona pa do 900.000 funtov, a Hren je podnajemnik. V londonskih registrih je povezan s Čuferjem pa z mlado umetnico Niko Požar. Na britanskem tržišču je Gorenje distributer tudi posebne znamke kuhinjske opreme Atag, ki jo odlikuje vrhunski dizajn. Seveda, usoda Gorenja tako na Otoku kot v Franciji je odvisna od videza izdelkov, zato ne preseneča marketinški uspeh opreme s kristali Swarovski.
Podvigi Ivana Vitežnika
Zdaj pa si poglejmo zgodbo o nekdanjem generalnem direktorju Gorenja v Avstriji Ivanu Vitežniku. Njegovo ime je mogoče zaslediti v britanskem, hrvaškem in češkem trgovskem registru, mogoče je izvedeti, da od julija 2005 ni več predsednik nadzornega sveta Gorenja Zagreb. Takrat so bili na vrhu hrvaške podružnice še Matjaž Ojsteršek, Franc Bobinac in Stanko Pušnik. Vitežnik je bil član nadzornega sveta do 18. oktobra 2006, ko ga je na funkciji nasledil Marko Šefer. Vitežnik je takrat živel v Tomšičevi ulici v Slovenj Gradcu. V praškem trgovskem registru je najprej omenjen pri Gorenju Spol, gre za tamkajšnjo podružnico Gorenja, katere 100-odstotni ustanovitelj je bilo avstrijsko Gorenje, in sicer junija 1991., zastopnik pa Suad Hadžić. V praškem registru je Vitežnik prijavil ljubljanski naslov v Hrenovi ulici, z istim naslovom pa se je prijavil tudi v registru praške firme Extol, ustanovljene septembra 1998, pri kateri je Vitežnik član nadzornega sveta. Njegovi podvigi v češki prestolnici pa se tu ne končajo. Vpisan je tudi kot stoodstotni lastnik praškega podjetja Victoria Cavendish Reality, tam pa je vpisan z naslovom v Gradaški ulici v Ljubljani. Pravzaprav gre za razkošno urbano vilo, njegova prva soseda sta sloviti odvetnik Miro Senica in seveda nekdanja notranja ministrica Katarina Kresal. Ker so v praškem registru v dokumentih vpisani tudi podatki o rojstvu, je jasno, da gre za isto osebo. Podroben pregled dokumentov pa razkriva tudi povezanost med podjetjema Extol in Victoria Cavendish Reality, saj je Vitežnik prek druge povezan z lastniško strukturo hotela Extol Inn v Pragi. Lastništvo v Victoria Cavendish Reality je sprva ohranjal prek londonskega nepremičninskega sklada Victoria Cavendish Properties Ltd., ki ga je 2003. pripojil svojemu praškemu podjetju, prek katerega zdaj upravlja hotel v središču češke metropole. Dokumenti sicer namigujejo, da je Vitežnik poskušal zakriti sledove lastništva v praških podjetjih, tako da se občasno pojavljajo tudi druge firme, na primer Swiss Properties Ltd. V enem od notarskih spisov, overjenem v Pragi, je zapisano, da je bil 2004. zastopnik Victoria Cavendish Reality Esad Mujakič, ki je bil v letnih poročilih Gorenja omenjan kot praški predstavnik. Notarski spis iz 2008. pa nedvomno razkriva Vitežnika kot stoodstotnega lastnika praške Victorie oziroma Extola, ki upravlja istoimenski hotel, Mujakič pa je vpisan le kot eden od zastopnikov. V praški register je vložen tudi podpis, overjen pri notarju, ki razkriva, da je bil Vitežnik edini zastopnik Victoria Cavendish Realityja.
V zgodbi o hotelu Extol je na površje splavalo še eno ime znanega podjetnika, Jožeta Staniča iz Laškega, nekdanjega direktorja v Pivovarni in Gorenju. Vpisan je kot zastopnik praških podjetij Hotela Extol Inn in Extol Inn. Prvo je bilo ustanovljeno avgusta 2010, njegovi solastniki pa so Suad in Esad Mujakič s po 30 odstotki in Jože ter Borut Stanič s po 20. Extol Inn je bil vpisan januarja 2011, kot zastopnik pa Esad Mujakič. Solastnika sta Mujakič s 60,53 odstotka in Jože Stanič z 39,47. Krovno podjetje tem podjetjem je pravzaprav Vitežnikov Extol, a. s., kar je mogoče izvedeti iz dokumenta, v katerem so kot solastniki omenjeni Vitežnik s 40 odstotki, Esad Mujakič s 23, Jože Stanič s 15 in Čehinja Alena Bursikova z 8 odstotki. Sicer pa je Hotel Extol Inn prenovljen in ponuja storitve po dostopnih cenah, kar zaradi lokacije v središču Prage ne preseneča.
V Sloveniji najdemo ime Vitežnikovega podjetja na straneh racunovodja.com., kar ne preseneča, saj je firma solastnica »počitniških apartmajev na začetku Padne«. Reporterjev članek Thaler – razkrinkani politični biznismen je marca 2011 razkril: »Kdo je sedanji lastnik počitniških apartmajev na začetku Padne, nam Flavio Grižon ni povedal, zato smo lastništvo preverjali po javno dostopnih podatkih na spletnih straneh. Po podatkih, objavljenih na Prostorskem portalu RS, so kot lastniki vpisani podjetje Victoria Cavendish Reality iz Češke, Janja Hvala iz Padne 65 A ter Ivan Vitežnik iz Gradaške ulice 20 v Ljubljani, torej z istega naslova, kjer živi odvetnik Miro Senica skupaj s Katarino Kresal. Poleg pomenljive lastniške sestave je predvsem zanimivo to, da je po podatkih registra nepremičnin omenjena le stavba Padna 65 B v velikosti 153 kvadratnih metrov, nikjer pa ni napisana tudi Padna 65 C, ki je bila po navedbi ene izmed domačink prej hlev. To najbrž ne pomeni nič drugega kot to, da je bila Padna 65 C zgrajena na črno.«
Sicer pa je Vitežnik še naprej prvi človek v Hyundaievem predstavništvu v Srbiji, podjetju Hyundai Auto Beograd. Vsekakor si njegovi zasebni posli od Slovenije prek Prage do Srbije zaslužijo, da ga uvrstimo na prvo mesto lestvice bogatašev, ki so zrasli v Gorenju.
