LITIJA, TRBOVLJE – Zaščita osebnih podatkov se marsikomu ne zdi pretresljivo področje, če le ne gre za gesla ali kode, ki varujejo naše bančne kartice in dostop do denarja. Da gre za pojem, ki mu v sodobnem času velja nameniti (kar) veliko pozornosti, priča zgodba 27-letne T. B. iz Litije (identiteta je znana uredništvu). Njene težave zaradi zlorabe osebnih podatkov so se začele pred štirimi leti, ob koncu partnerske zveze s fantom.
»Po razhodu sva imela postopek dokazovanja obstoja zunajzakonske skupnosti zaradi delitve premoženja. Šlo je za pridobitev dokumenta za zlorabo mojega položaja v tem postopku, da bi partner lahko pridobil premoženje,« na kratko opiše osnovni zaplet zaradi podatkov.
Posebno občutljivi podatki so se nanašali na leto 2011, 2012. pa sta se s partnerjem začela pravdati za premoženje, in takrat se je prvič pojavil poskus pridobitve podatkov T. B., in sicer v Zdravstvenem domu Litija. To nam je potrdila tudi tamkajšnja direktorica Jožefa Kežar. »Ob zaznanju poskusa nepooblaščenega vpogleda v zdravstveno dokumentacijo je Javni zavod ZD Litija ravnal v skladu z zakonom,« pravi direktorica, v zapisniku za oškodovanko pa so ugotavljali, da je njihov zdravstveni tehnik onemogočil vpogled nepooblaščeni osebi. »Vpogled po tretji osebi se ni zgodil,« je še zapisala Kežarjeva.
Sestra in sestrična
Litijanka T. B. ve, kdo je hotel vpogledati v njene podatke v Litiji: »Prva je bila njegova sestrična, ki je hotela kar prek telefonskega sporočila podatke iz mojega zdravstvenega kartona. Fant, ki je prejel sporočilo, je to zavrnil, sem pa bila obveščena,« pojasnjuje.
Pravi šok je doživela na sodni obravnavi za delitev premoženja: »Tam smo izvedeli, da je podatek vseeno šel ven.« Podatek, domnevno o splavu, je iz sodne dvorane prišel tudi na ušesa krajanov in zato se je T. B. za tri leta umaknila v tujino, saj je čutila pritisk okolice.
V nadaljnjih poizvedbah se je pokazalo, da je podatek pricurljal iz zdravstvene ustanove – a ne iz litijskega zdravstvenega doma, temveč iz trboveljske splošne bolnišnice. Tamkajšnja direktorica Marina Barovič je junija 2014 to potrdila informacijski pooblaščenki in zastopnici pacientovih pravic: »Zgodil se je nedovoljen vpogled v posebno občutljive osebne podatke (medicinske).« V nadaljevanju opiše, da so to raziskali s pomočjo posebnega programa. »Vse identificirane osebe so opravljale vpogled v zdravstveno dokumentacijo iz razloga obravnave, razen dveh javnih uslužbencev,« dva nedovoljena vpogleda opiše Barovičeva. Kljub temu kršiteljev niso mogli »zagotovo identificirati«.
Sogovornica T. B. pravi: »Te osebe v Trbovljah ne razkrijejo, sestra od bivšega pa je delala na oddelku, kjer se je zgodil nedovoljen vpogled.« Je bil krog tako sklenjen, sta zaupne podatke pridobivali sestra in sestrična bivšega na škodo nekdanje svakinje?
Litijčanka je zadevo prijavila informacijski pooblaščenki, na inšpektorat, zbornico (in častno razsodišče) ter na policijo. Zdravstveni inšpektorat je v Litiji in Trbovljah zbiral obvestila in dokazila o morebitnem prekršku. »Bilo je ugotovljeno, da sta zavezanca ravnala skladno z določili zgoraj omenjenega 46. člena zakona o pacientovih pravicah. Zato zdravstveni inšpektorat prekrškovnega postopka ni začel,« o postopkih zoper obe zdravstveni instituciji ugotavlja Andreja Mojškrc z zdravstvenega inšpektorata. Tudi pritožba na častno razsodišče zbornice zdravstvene in babiške nege je bila zavrnjena, in to na obeh stopnjah. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je ugotovila, da je zadeva zastarala po dveh letih: »Četudi bi bili vpogledi v osebne podatke nezakoniti, uvedba prekrškovnega postopka zaradi zastaranja pregona ni dopustna.«
Policija še preiskuje
Ovadba na tožilstvo ni bila učinkovita, saj je okrajna državna tožilka ugotovila, da »ustno poizvedovanje pri uslužbenki ne pomeni začetka izvrševanja znakov kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov«. Vmes se je T. B. odločila, da bo obe osumljenki preganjala zasebno in na svoje stroške: »Vprašanje je, ali bo to tožbo sodišče sploh sprejelo.«
Vendarle ji je lahko v tolažbo dejstvo, da policija še ni končala dela. Nataša Pučko z ljubljanske policijske uprave je potrdila, da na litijski policijski postaji vodijo predkazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov, preverjajo tudi dogajanje v trboveljski bolnišnici: »Glede vpogledov dveh oseb v zdravstveno kartoteko SB Trbovlje policija še preverja v smislu, ali obstajajo razlogi za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti oziroma na predlog oškodovanca.«
Če bi kazen za nezakonit vpogled izrekla informacijska pooblaščenka Prelesnikova, bi ta znašala »830 evrov za vsak prekršek nezakonite obdelave osebnega podatka za vsakega posameznika (npr. pacienta) posebej,« navaja Prelesnikova. Škoda, ki je bila povzročena T. B., je večja – še zlasti nematerialna, saj je najobčutljivejši podatek njene intime prišel v javnost. »Sistema v Sloveniji ni, vsak dela, kar hoče. Sestra bivšega še vedno dela v ambulanti, sestrična pa je odšla v tujino. Če lahko to vsak počne, kaj potem delajo?«
Odgovora na zadnje vprašanje ni, so samo pomisleki in strahovi, ki so bili pri T. B. upravičeni. Zloraba je, odgovornosti ni. Tako živimo v Sloveniji.