Ob toplih dnevih, ko so v osrednji Sloveniji najvišje dnevne temperature zraka splezale čez 20 °C, spomin na mrzle dni hitro zbledi. Nihanja so bila izjemna. Do letos je bila najvišja februarska temperatura v Ljubljani izmerjena 16. 2. 1998, in sicer 19,7 °C. V petek, 24. februarja 2012, smo v Ljubljani izmerili 20,4, v sredo, 29. februarja 2012, pa se je živo srebro povzpelo celo do 21,6 °C. Februarski temperaturni rekordi so bili ta dan preseženi tudi drugje po Sloveniji (npr. v Ratečah, Postojni).
V znamenju leske
Leska je splošno razširjena grmovnica, lahko tudi manjše drevo, ki porašča grmovnata pobočja, gmajne in jase. Najdemo jo tudi kot primes v listnatih in mešanih gozdovih od nižin do gorskega pasu. Zasajena je tudi kot parkovno drevo v mestnih vrtovih. Je splošno razširjena po vsej Evropi in je zato uvrščena v program fenološkega opazovanja. Je enodomna rastlina, a so moški in ženski cvetovi ločeni. Moški so združeni v razmeroma velika socvetja – gibke mačice, ženski pa so majhni in opazni šele, ko se pokažejo na apikalnem delu cveta – pestiča brazde, ki so karminasto rdeče obarvane.
V sklopu fenološkega opazovanja v Sloveniji začetek in splošno cvetenje leske ter prve zrele plodove spremljamo že 60 let. Čas cvetenja je odvisen od nadmorske višine, vendar na pojav močno vplivajo vremenske razmere pozimi in zgodaj spomladi in predvsem lega rastišča. Če je jesen pretopla, lahko na zaščitenih in sončnih legah cvetni prah na mačicah opazimo že decembra.
Na Goriškem, na Krškem polju
Po podatkih fenološkega opazovanja v Sloveniji leska praviloma najprej, v prvi tretjini februarja, zacveti na Obali, v Vipavski dolini in Goriških brdih. Kljub višji zemljepisni legi lahko zgodnje cvetenje opazimo tudi na območju, ki se od Goriških brd razteza po dolini Soče vse do Kobarida, kamor še sega vpliv morja. Podobno zgodnje, v drugi tretjini februarja, je cvetenje tudi na Krasu in v notranjosti slovenske Istre, v Beli krajini, na zahodnem delu Krško-Brežiške kotline, v dolini Save okoli Sevnice, na Ptujskem polju in v dolini Pesnice. V nižinskem delu Slovenije, z izjemo Gorenjske in Koroške, zacveti v zadnji tretjini februarja. Na Gorenjskem, Koroškem in v legah do 700 m nadmorske višine pa v prvi tretjini marca. V zadnjem višinskem pasu vse do meje rasti leska zacveti v drugi tretjini marca in tudi pozneje.
Cvetni prah obarval mačice decembra
V letu 2010 je na zaščitenih legah ponekod v Slovenskih goricah in v Beli krajini cvetni prah obarval mačice izjemno zgodaj, že decembra. Tudi v Goriških brdih je precej pohitela in zacvetela sredi januarja. Dober mesec trajajoče hladno obdobje s podpovprečnimi temperaturami zraka jo je spet potisnilo v mirovanje. V večjem delu nižinskega dela Slovenije so o začetku cvetenja poročali med 20. in 28. februarjem, dober teden za dolgoletnim povprečjem. V višjih legah in na izpostavljenih predelih Notranjske sta ohladitev in sneg v prvi dekadi marca znova zavrla razvoj mačic vse do sredine marca, ko so jih spet začeli dramiti topli sončni žarki. Izjemno zgoden začetek prašenja smo beležili tudi letos, v toplejših predelih že v prvi dekadi januarja, nato je mraz zaustavil razvoj, splošno cvetenje pa se je pojavilo šele v zadnjih dneh februarja.
Rez sadnega drevja
Prvo delo v sadovnjaku spomladi je obrezovanje sadnega drevja. Nenapisano pravilo pravi, da mora biti zimska rez opravljena do začetka vegetacije. Sadno drevje začnemo vedno obrezovati šele v začetku marca, odvisno od vremena, do sredine marca. V tem obdobju so vsi brsti že dobro vidni in nabrekli. Na podlagi njihovega števila se odločimo za intenzivnost rezi. Poznavanje zakonitosti rasti je osnova obrezovanja. Ko nekaj odrežemo, naredimo to premišljeno s točno določenim namenom.
Mladostna doba sadnega drevja, ko je rast močnejša, je različno dolga, z rezjo in upogibanjem pa poskrbimo, da se čim prej konča in preide v obdobje rodnosti. Pri naravnih vzgojnih oblikah sadnemu drevju zgolj pomagamo, da čim prej oblikuje krošnjo in začne roditi, za kar bi po naravni poti potrebovalo dalj časa. Večji ko je cvetni nastavek, močneje lahko obrežemo drevo, manj ko je cvetnega nastavka, bolj moramo biti previdni pri rezi. Obilen pridelek močno zavira rast novih poganjkov. Nasprotno pa pri slabo rastočih drevesih opravimo rez že konec januarja. Takrat obrezano drevo bo intenzivneje raslo.
Pretakanje sokov se pri sadnem drevju začne že januarja, zaradi česar zgodaj obrezana drevesa hitreje odganjajo. Težave se lahko pojavijo v milejših zimah, ko takšna drevesa hitro odženejo in nato ob zgodnjespomladanskih ohladitvah pozebejo.
Še vedno suho
Toplo vreme nas je potegnilo na vrtove in marca začnemo pripravljati tla na novo vegetacijsko sezono. Takrat so zamrznjena le še v izpostavljenih legah, v nižinah so vlažna povsod tam, kjer jih je pokrivala snežna odeja. V površinskih slojih so se v izjemno toplih dneh segrela na 2 do 4 °C. Muhasto vreme v zimskem obdobju jih je močno izčrpalo. Marsikje so izjemno suha in nestrpno čakajo na obilnejši dež. Daljšega sušnega obdobja ni popravil niti februar. Količine dežja so bile tudi februarja podpovprečne, v večjem delu Slovenije je padlo le od 30 do 60 odstotkov dolgoletnih povprečnih padavin. Najbolj suho je bilo v delu jugozahodne Slovenije.
Napoved:
Vikend ni iztisnil nobenega dežja. Na Goriškem in Primorskem so suha tla ogreta že na 8 do 9 °C. Tla na Vipavskem brez pokrova humusne plasti delujejo kot puščava. Na Bovškem in v Brkinih je velika požarna ogroženost. Previdno s kurjenjem v naravi! V sredo bo pretežno jasno, burja bo oslabela in ponehala. V četrtek bo sprva precej jasno, čez dan se bo oblačnost povečala. Tudi vremenski obeti ne kažejo padavin.