Iz Marjanovega parka so ukradli že štiri kipe

DOLJNA TEŽKA VODA – Pred dvema desetletjema je Težkovljan Marjan Strajnar podedoval kos sveta ob potoku Težka voda in v strmem bregu nad njim: »V družini naših staršev je bilo osem otrok, sedem živih se nas je lepo dogovorilo, kako si bomo razdelili dediščino. Ta svet, ki mi je pripadel, je bil zaraščen in zapuščen, brez prave vrednosti. A so me štiri parcele – Mali in Veliki travnik, Košenica pod cesto ter Košenica nad cesto – že kmalu navdihnile, da bi na njih uredil park.«

Park med nastajanjem

Goščavo je Marjan razredčil, prekopal veliko prsti in zasadil približno sto dreves, zanje je sam ročno kopal sadilne jame. V park Log, kot ga je poimenoval, je vložil več tisoč ur svojega marljivega dela.

Ko je park zaživel v novi podobi, je gospodar začutil, da kliče še po umetniški izpopolnitvi: »Ker sem poznal delo akademskega kiparja Staneta Jarma, sem ga šel poiskat v Kočevje. Nekajkrat sem se podal tudi v Osilnico, kjer je imel razstavni prostor. Najbolj 'vroča' je bila neka januarska pot. Med sneženjem sem skoraj razbil avto. Na cesti je namreč ležal velik s snegom prekrit kamen. Videti je bil kot velika kepa snega. Da ni nedolžna kepa, sem spoznal, ko sem zapeljal nanj.«

Kljub trku se je izšlo srečno, tako da naporna pot ni bila zaman: »Dva kipa sem izbral v Osilnici, preostale tri pa v umetnikovi galeriji v Kočevju.«

Vsi so iz lesa. Za Marjanovo čutečo dušo iz preveč za podnebje občutljivega materiala, zato je livarskemu mojstru Borutu Kamšku naročil, da jih ulije v bron. V park je dodal še več skulptur, med njimi manjši zvonik, ki ga je skoval mojster Martin Malnarič iz Cerovca pri Semiču. Malnarič je izdelal tudi 260 krat 110 centimetrov velik križ po miniaturni predlogi pleterskega meniha, nekdanjega priorja Janeza Hollensteina, ki mu je Marjan dodelil osrednje mesto. Leseno razpelo s kozolčkoma pa je dal izdelati krovskemu mojstru Slavku Blažiču iz Velikega Slatnika.

Ušesu neslišna, srcu razumljiva govorica

V parkovni del pri Težki vodi vstopamo nedaleč od mostu pri Bohtetovem mlinu. Potok, ki v povprečju enkrat na leto poplavi, se zdaj v poletni pripeki komaj zaznavno vije čez vodno rastlinje, medtem ko se nad gladino spreletavajo pisani kačji pastirji in metulji. Obdaja nas božanski mir, ki obiskovalca snubi k umirjenju duše, meditiranju.

Park Log je Marjan posvetil spominu na očeta Antona in mamo Jožefo ter pokojnega brata Alojza kot tudi vsem, »ki so na obeh straneh v tej dolini in strmini skozi stoletja kosili, sušili in pospravljali seno in otavo, ter v spodbudo mimoidočim, ki hočejo prisluhniti tihi govorici, ušesom neslišni, a srcu razumljivi«.

Nekdo, ki ga policisti še niso izsledili, pa je začel iz parka krasti kipe. Najbrž ne iz zaslepljene zagledanosti v umetnost, ampak zaradi materiala, iz katerega so izdelani – brona. Prvič že lanskega oktobra, ko je ukradel bronasti kip, ki predstavlja Križanega. Prvega julija – bilo je v času zbiranja kosovnega odpada – je prav tako čez noč »nekdo« ukradel skulpturi Sin z materjo in Dopolnjeno je. Marjan je slišal oceno, da gre za Jarmovi stvaritvi, ki se po kakovosti približujeta kipom znamenitega hrvaškega kiparja Ivana Meštrovića. Zadnjo julijsko soboto je okrog treh zjutraj »nekdo« s podstavka snel in odnesel še četrti Jarmov kip, Kristusovo glavo.

Obzirnosti tatovi res niso pokazali: »Dva kipa so odžagali, dva pa s podstavkov potegnili na vitel.«

Marjan Strajnar, ki ni le uredil parka, ampak je o domači vasi napisal 700 strani obsegajočo knjigo, ob zaporednih krajah s prizadetostjo pravi: »Te in podobne kraje zgovorno sporočajo, kako nebogljena in neučinkovita je naša pravna država pri preprečevanju takšnih dejanj in iskanju njihovih storilcev, ki se zato upravičeno počutijo varne in privilegirane.«