LJUBLJANA – Londonsko podjetje Precise Engineering LTD UK je konec leta 2010 na ljubljansko sodišče vložilo tri zahteve za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Dolžniki naj bi bila tri slovenska podjetja: Kemofarmacija, Ilirija in Fotona. Tuje podjetje je od treh slovenskih terjalo skupno kar 227.615 evrov, in sicer od Kemofarmacije 78.523 evrov, od Ilirije 79.242 evrov ter od Fotone 69.850 evrov. V uredništvu nam je uspelo pridobiti celotno dokumentacijo glede izvršb.
Presenetljivi skupni imenovalec vseh treh zahtevkov pa je bil, da nobeno izmed naših podjetij sploh nikoli še ni slišalo za Precise Engineering, kaj šele, da bi z njim imelo kakršen koli poslovni odnos. Ob tem je bil v vseh zahtevah za izvršbo kot pooblaščenec londonskega podjetja naveden kranjski odvetnik Marko Pauletič. Slednji je tako še en skupni imenovalec, in to enak kot prejšnji. Zahteve za izvršbo sploh ni vložil, prav tako še ni slišal za britansko podjetje. »Gre za resno zadevo, bil pa sem popolnoma šokiran. Sploh še nisem prijel sklepa o izvršbi, ko so me klicali iz Kemofarma. Povedal sem jim, da še nikoli nisem slišal za londonsko podjetje. Sam sem takoj podal ovadbo zaradi zlorabe osebnih podatkov,« je za Slovenske novice povedal Pauletič.
Poskus goljufije
Okrožno sodišče je zahteve za izvršbe dobilo v prvih dneh decembra 2010 in jih na podlagi »verodostojne« listine tudi dovolilo. Rubež sredstev je bil preklican po ugovorih vseh treh družb. Iz ugovora na sklep o izvršbi, ki ga je na sodišče naslovila Fotona, pa je razvidno, da je londonsko podjetje poskušalo do njihovega denarja priti na podlagi pogodbe, ki ni nikoli obstajala. Ob tem je zanimivo, da se pogodba sploh ne šteje za verodostojno listino, temveč je to lahko na primer račun. Ta namreč dokazuje, da je bila storitev opravljena. Precise Engineering je tako očitno ponaredil pogodbe med njimi in tremi slovenskimi podjetji, kot pooblaščena oseba podjetja pa je v izvršbah navedena Vanessa Hully. Iz britanske baze podatkov Company data Rex je razvidno, da je direktor podjetja Marko Zupanec. Direktor je postal 22. septembra 2010, že 30. novembra pa so ga razrešili. Isti dan je bila po podatkih iz omenjene baze za direktorico imenovana Vanessa Hully, medtem ko je Zupanec čez dva meseca, natančneje 31. januarja 2011, ponovno postal direktor oziroma sodirektor, saj Hullyjeva ni bila razrešena. Torej so se zahteve za izvršbo pojavile v času, ko Zupanec ni bil na čelu podjetja. Javnosti je postal znan 13. junija istega leta, ko je pred viškim klubom Skay s petimi streli ubil 52-letnega Gafarja Džuzdanovića. Po oceni izvedenca psihiatrične stroke je bil pri Zupancu v času umora prisoten strah, saj je žrtvi dolgoval denar. Sodišče ga je obsodilo na osemletno zaporno kazen. V ozadju londonskega podjetja pa se očitno skriva eden izmed najbogatejših Slovencev Andrej Jeršič. Zupanec v pismu Jeršiču, ki smo ga pridobili v uredništvu, namreč trdi, da je v njegovem imenu ustanovil podjetje v Londonu. »Definitivno sem se odločil, da za 'tvoje nore zamisli' ob vsem, kar trenutno prestajam, ne bom odgovarjal! /.../ V startu si mi razložil, da me potrebuješ oziroma potrebuješ moje ime v minimalnem smislu. Seveda se zdaj zavedam, da so posledice lahko zame zaradi tvojega hinavskega laganja katastrofalne,« piše Zupanec. Prepričan je, da tega ne bo tako težko dokazati. »Avio karte, ki jih je rezervirala Lara (Jeršičeva žena, op. p.) preko spleta, najino bivanje v Angliji, le-tega si plačal s svojo kreditno kartico. Pa o Sheilli iz HSBC banke, kjer sem zate kot direktor odprl račun s polno odgovornostjo. Direktor podjetja, o katerem ne vem niti, s čim se sploh ukvarja?! Dobr' si me nafuku,« v pismu besni Zupanec. Jeršiča, ki se dobro skriva pred javnostjo, nam nikakor ni uspelo dobiti za pojasnilo.
Policija išče neznanca
Na ljubljanskem okrožnem tožilstvu so nam potrdili, da se s primerom ukvarjajo. »S strani sektorja kriminalistične policije je bila posredovana ovadba zoper neznanega storilca zaradi kaznivega dejanja poskusa goljufije po tretjem odstavku 211. člena kazenskega zakonika v zvezi s 24. členom kazenskega zakonika. Storilec še ni bil odkrit, tako tudi tožilska odločitev še ni bila sprejeta,« so nam sporočili s tožilstva. Tožilstvo in policija tako v tem primeru obravnavata poskus goljufije, v katero sta vpleteni najmanj dve osebi. »Če sta goljufijo storili dve ali več oseb, ki so se združile zato, da bi goljufale, ali če je storilec z dejanjem povzročil veliko premoženjsko škodo, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let,« pravi tretji odstavek 211. člena kazenskega zakonika. Zgodba očitno še ne bo tako hitro doživela epiloga, morda pa se bo razkrila še kakšna nečednost. »V primeru, da zadeve, ki se je zgodila izključno zaradi tebe, ne boš kakor koli uredil, se bom sam le te lotil po sodni poti. Prisegam, da bo vložil vse moči, da te ovadim pri policiji, v kolikor me bo prvič kdor koli vprašal po tem. Obenem pa se bom potrudil omeniti še kakšen tvoj poslovni podvig, ki, verjemi, da se ga še spomnim,« je pismo Jeršiču sklenil Zupanec. Po naših informacijah naj bi se s preiskovanjem poskusa goljufije ukvarjala tudi britanska policija.