VRANSKO – Srečno se je v soboto popoldne končala iskalna akcija za pogrešano slovensko Kanadčanko, 72-letno Amalijo Novak. Ker se v petek s potepanja po okolici rodne Zaplanine do kosila ni vrnila, so jo domači začeli iskati. V česanje terena so bili, kot je to že v navadi, vključeni policisti z vodniki psov, gasilci in helikopter. Skoraj natanko 24 ur po izginotju so onemoglo, vendar k sreči živo Amalijo našli ob gozdni poti, kakšne tri kilometre od hiše njene sestre Frančiške Strnišnik. Nemudoma so ji morali poiskati zdravniško pomoč, saj je sladkorna bolnica, bila je tudi dehidrirana in prestrašena. Zdaj je v bolnišnici, vendar je njeno stanje stabilno in se bo 15. avgusta, kakor je načrtovala, lahko vrnila v Kanado.
Proti Planini
»Pravzaprav se je v petek odpravila malo na sprehod. Vprašala me je, ali bi šla zraven, a v tej vročini nisem hotela,« pove Frančiška. Dve leti mlajša sestra ji je obljubila, da bo do kosila nazaj, in naj kar pristavi. Amalija je med bivanjem v Sloveniji nameščena pri drugi sestri Mariji, njena domačija je skoraj tik poleg Frančiškine. Vsak trenutek v Zaplanini je izkoristila za obisk krajev in lokacij iz njenega otroštva in mladosti. V takšnih trenutkih si človek večkrat zaželi malo samote, da lahko brezbrižno podoživlja slike preteklosti. Seveda pa se zgodi, da pri tem rad pozabi na upešane fizične zmogljivosti, saj ga navzame občutek, da čez domači drn in strn še vedno zmore kot nekoč. Ne velja spregledati niti neznosne pripeke, ki je v zavetju gozda sicer znosnejša, a pohodnika, zlasti ko gre za starejšo osebo, v takšnih razmerah hitro obide slabost.
»Odšla je že okoli 11. ure ter dejala, da bo v uri in pol nazaj. Čudno nam je bilo, da je ni tako dolgo. Smo najprej povprašali pri Mariji, pri bratrancih in še sami smo pogledali okrog, šele ob sedmih zvečer smo poklicali pomoč. Vedeli smo, da je odšla proti Planini, nismo pa vedeli, kje točno bi lahko bila.«
Najprej so v Zaplanino prihiteli policisti iz Zagorja, nato še celjski. Teren na tem delu je resnično težak in zlahka se izgubiš tudi z avtomobilom. Do Zaplanine je s celjske smeri najprej treba po stari cesti mimo Vranskega v smeri Trojan, kjer je odcep za gozdno cesto in po približno treh kilometrih vijuganja pot pripelje do domačije Strnišnikovih.
Spodrsnilo ji je
Amaliji je na planinski stezi očitno moralo spodrsniti, nato jo je najbrž odneslo nekoliko nižje do gozdne poti, kjer so jo v soboto dopoldne našli reševalci. »Niti sami natanko ne vemo, kaj se ji je pripetilo. Pri naši hiši so se ravno toliko ustavili, da smo videli, da je živa in nekoliko prestrašena. Potem smo prek sorodnikov izvedeli, da ji je najbrž zavrtelo nogo, lahko da je tudi gleženj. A ne bo ji hudega, lahko bo šla spet v Kanado. Je pa bilo nevarno zaradi njene sladkorne bolezni. Dvakrat na dan mora jemati zdravila. Pred njenim odhodom vem, da jih je zjutraj vzela, potem je bila ves dan brez,« pojasni Frančiška.
Amalija se je v Kanado izselila že davnega leta 1968. Z možem, ki je bil nekoč bil rudar v Zagorju, imata dva otroka, medtem ko sama prihaja iz družine s 16 otroki. V Torontu so že bili trije bratje in sestra, tako da je bilo prilagajanje na življenje onkraj luže kljub šoku ob spremembi okolja malce lažje. Pokojnino je dočakala kot delavka v mesnopredelovalni industriji. V Zaplanino se rada vrača. Prihajala je, kolikor ji je čas pač dopuščal.
»Pet let je ni bilo. Predlani ji je umrl mož, pa je prejšnjo sredo znova prišla. Ko jo bodo pripeljali iz bolnišnice, ji bomo rekli, naj bo zdaj kar lepo doma. Še sama je dejala, da tako dobro kot zdaj že dolgo ni spala.« Amalijin nečak Ivan še pove, da bi teto bistveno hitreje lahko našli, če bi s seboj vzela svoj kanadski mobitel. Tudi policisti so dejali, da bi jo potlej lažje izsledili po signalu, samo aparat bi moral biti vključen. Kakor koli, končalo se je srečno in v Zaplanini bo ob vrnitvi pogrešane ponesrečenke spet veselo.