BLED – Štiri leta po tem, ko so v blejskem jezeru opazili prve tujerodne školjke, je znova potrjeno, da so se blejski potapljači pravilno lotili odstranjevanja vsiljive potujoče trikotničarke (z latinskim imenom Dreissena Polymorpha). To je pokazala tudi nedavno opravljena študija, ki so jo pod vodstvo prof. dr. Mihaela Jožefa Tomana naredili na biotehniški fakulteti po naročilu Inštituta za vode Republike Slovenije.
»Potapljači Društva za podvodne dejavnosti Bled, ki so prvi opazili školjke, so jih takoj začeli odstranjevati. Do zdaj so jih iz jezera odstranili okoli 250 kilogramov. Čeprav zdaj ugotavljamo, da o invazivnosti ne moremo govoriti, saj so – poleg potapljačev, ki so jih mehansko odstranjevali – svoje naredili še hladna zima in naravni plenilci, bo treba populacijo školjk v jezeru še naprej spremljati,« je dejal prof. dr. Toman.
Med glavnimi poudarki prve študije, ki proučuje prisotnost in invazivnost potujoče trikotničarke na Bledu, je ugotovitev, da je populacija majhna. Kljub temu strokovnjaki poudarjajo, da so nujni ukrepi, ki bodo v prihodnje zmanjšali možnost prenosa školjke v druga vodna telesa porečja reke Save. Poleg tega, so dodali na Inštitutu za vode Republike Slovenije, bo zdaj nujno pripraviti »odloke o določitvi plovnega režima vsaj za Blejsko in Bohinjsko jezero oziroma dopolniti odlok, ki že velja za Blejsko jezero. Dosedanji odloki ne vključujejo nikakršne kontrole vnosa plovil naključnih obiskovalcev niti rednih pregledov plovil in mesta vstopa ter privezov plovil, ki niso v lasti podjetij in organizacij, ki na jezeru ponujajo komercialne prevoze.«
In kdaj bi predlagane ukrepe lahko spravili na papir?
Na blejski občini, je dejal direktor občinske uprave Matjaž Berčon, se bodo najverjetneje jeseni lotili spreminjanja in dopolnjevanja veljavnega odloka o plovnem režimu, saj bo pred tem treba sprejeti prostorski načrt, v katerega bodo med drugim vključili mesta, na katerih plovila lahko zaplujejo v jezero. Pred novo kopalno sezono tako ni odveč zapisati, da se potujoča trikotničarka lahko v nove vode seli tudi na čolnih, ki so prej pluli na območju nadležnih školjk, na neočiščeni ribiški ali potapljaški opremi, tudi na kopalkah. Tudi to poletje se lahko zgodi, da se bodo čolni, ribiške palice, potapljaška oprema ali kopalke en dan namakali v Blejskem, drugi v Bohinjskem jezeru. Blejski potapljači so na naslovu www.dpdbled.si že pred časom zapisali jasna navodila, ki bodo pomagala pri zaustavitvi širjenja nadležne školjke. Ta se je v 19. in na začetku 20. stoletja začela širiti po Evropi in lahko povzroči težave na rečnih elektrarnah, v tujini tudi na ladijskem prometu, zaradi ostrih robov pa utegne biti nadležna za kopalce.
»Z odstranjevanjem morebitnih novih žarišč se bomo verjetno ukvarjali tudi letos. Predvsem bomo pod drobnogled vzeli kopalna območja, torej Grajsko kopališče, območje blizu kampa v Zaki in obalo pri Hotelu Toplice. Tu bomo še posebno pozorni in natančni pri odstranjevanju, saj se lahko kopalci na robovih školjk poškodujejo,« je napovedal Jure Žvan, potapljač DPD Bled, ki se poleg Roka Lesjaka in drugih podvodnih ljubiteljev Blejskega jezera zadnja leta intenzivno ukvarja z odstranjevanjem školjk. Zgolj lani so jih blejski potapljači iz jezera odstranili okoli 100 kilogramov in opravili več kot 400 ur potopov, namenjenih odstranjevanju potujočih trikotničark.
Kot je navada, bodo blejski potapljači tudi letos pripravili očiščevalno akcijo. Na Bledu jih 31. maja pričakujejo okoli sto iz vse Slovenije – večina se jih bo v jezero potopila zato, da bi iz njega izvlekli odpadke, nekaj skupin potapljačev pa se bo lotilo odstranjevanja potujočih trikotničark. »Če smo v lanski čistilni akciji, ki smo jo pripravili maja in dopolnili še septembra, odstranjevali zgolj školjke, smo zdaj naredili že toliko, da se lahko znova osredotočimo na odpadke – žal tudi teh v jezeru ne manjka,« je podvodni utrip blejskega jezera opisal Jure Žvan.
Kako zajeziti širitev potujoče trikotničarke?
»Med ukrepi bo treba v Blejskem jezeru fizično odstranjevati školjke, izvajati ustrezen postopek čiščenja čolnov, ribiške opreme ter opreme za rekreacijo pri prenosu med vodnimi telesi in postaviti opozorilne table. Prav tako bo treba izdelati in izvajati ustrezen monitoring za Blejsko in Bohinjsko jezero, porečje reke Save (predvsem po sotočju Save Bohinjke in Save Dolinke) ter akumulacijska jezera na reki Savi. Med nalogami Inštituta za vode Republike Slovenije je v letu 2014 tudi izdelava projekta za izvajanja monitoringa potujoče trikotničarke na vseh omenjenih vodnih telesih,« so na podlagi študije, ki jo je vodil prof. dr. Toman, pojasnili na republiškem inštitutu za vode.
V Bohinj školjka (še) ni pripotovala
Že kmalu po pojavu potujoče trikotničarke na Bledu so bili v Bohinju (in Triglavskem narodnem parku, v katerega spada Bohinjsko jezero) zaskrbljeni, da školjka ne bi zašla še tja. »Ker Blejsko in Bohinjsko jezero nista naravno povezana, je nevarnost prenosa školjke iz Blejskega jezera po naravni poti minimalna in naključna (vodne ptice). Vsekakor velja opozoriti, da je mogoč prenos s čolni, ribiško opremo in drugimi plovili iz Blejskega jezera. Takšne nevarnosti lahko prepreči le izdelan plovni režim. Med ustreznimi ukrepi za preprečevanje vnosa invazivne školjke in tudi drugih tujerodnih (invazivnih vrst) velja poudariti ustrezno čiščenje čolnov, ribiške opreme in postavitev nadzora nad vstopno-izstopnimi mesti za čolne,« so še en delček nedavno zaključene študije predstavili na Inštitutu za vode Republike Slovenije, kjer so dodali, da v Bohinjskem jezeru do lanske jeseni niso našli ne ličinke ne odrasle potujoče trikotničarke, kar so potrdila tudi opažanja potapljačev.
