SOBOTNA OMREŽJA

Iz folklore je zrasel Lent

Objavljeno 01. julij 2012 00.10 | Posodobljeno 01. julij 2012 00.05 | Piše: Borut Perko

Maribor je postal prestolnica kulture v veliki meri ravno zaradi tega festivala.

Zastavo festivala Lent 2012 sta dvignila župan Maribora Franc Kangler in direktor festivala Vladimir Rukavina (foto: Tadej Regent).

Udarni začetek jubilejnega, 20. festivala Lent pred tednom dni, ko je skoraj 1500 osnovnošolcev iz mariborsko-ptujske regije v en glas zapelo dvanajst zimzelenih pesmi, bo prav gotovo ponovno zaznamoval Maribor. Prav Festival Lent je imel odločilno vlogo pri tem, da je Bruselj letošnjo evropsko kulturno krono zaupal štajerski prestolnici. Največji open-air festival v Sloveniji bo mariborski vsakdanjik za dobra dva tedna postavil na glavo.

Najprej Folkart

Komandant parade, ki se bo končala 7. julija, je že od samega začetka, torej dvajset let, Vladimir Rukavina - Gogo, direktor Narodnega doma Maribor. Vse se je začelo, ko so bili poznejši lentovci, kot se sami imenujejo, še plesalci pri Akademski folklorni skupini Študent. Takrat so hodili na festivale po vsem svetu. Ko so končali šolanje, so si zaželeli, da bi tuje folklorne skupine, ki so jih spoznavali po festivalih, prišle v Maribor. No, tako je štiri leta pred Festivalom Lent nastal Folkart, iz katerega se je razvil. Kar veliko teh plesalcev je danes zaposlenih v Narodnem domu Maribor.

Iz krize je nastal festival

Pred dvajsetimi leti je bil Maribor v vsakem pogledu v krizi – izgubil je tovarne in industrijo, ljudje pa službe in perspektivo. Festival Lent so si zamislili predvsem zaradi tega, ker ustanovitelj javnega zavoda Kulturno-prireditveni center Narodni dom Maribor temu ni dal dovolj sredstev za delovanje. Tako so že prvo leto naredili največji festival v Sloveniji, dobili denar od sponzorjev in še nekaj ga je ostalo za njihovo redno dejavnost. Uspelo jim je.

Festival je rasel z velikimi koraki, marsikdo jim je nagajal, toda popularni Gogo (ta vzdevek ima od otroštva) in njegovi so vse to vrgli čez ramo in že dolgo ne razmišljajo več o tem, čeprav je bilo polen pod nogami za ogromno skladovnico. So bili pa tudi drugačni: mnogi so jim pomagali na začetku in takratni načelnik oddelka za družbene dejavnosti mestne občine Maribor Goran Rajić je verjel v njih. »Najbolj pa so nam pomagali obiskovalci in prebivalci mesta, ki so festival vzeli za svojega!« pravi danes Vladimir Rukavina. »Pokroviteljev nikoli ni bilo dovolj, še zlasti zdaj jih ni, ko se financiranje mesta, s katerim sicer korektno sodelujemo, in države zmanjšuje, davki pa povečujejo. Hvala bogu, da imamo kaj ponuditi sponzorjem, ki so še vedno z nami!« dodaja.

Priljubljen med Ljubljančani

Vsekakor je Lent v Mariboru zelo prepoznaven, uveljavil pa se je tudi v širšem slovenskem prostoru, celo za slovenske razmere razvajeno ljubljansko občinstvo ga ima rado in ga obiskuje. Konkretnih podatkov o tem, koliko Ljubljančanov prihaja na festival, sicer nimajo, ker tega niti ne merijo, saj bi bilo predrago, vsekakor pa drži, da so lentovci že dodobra ovrgli podatek izpred kakih 10 let, ki je trdil, da okoli 65 odstotkov Ljubljančanov še nikoli ni bilo v Mariboru!

Vladimir Rukavina izhaja iz znane mariborske družine, ki se je po prvi svetovni vojni tako kot mnoge primorske in zavedne slovenske, med njimi starši legendarnega košarkarja Iva Daneua, v Maribor priselila iz Trsta in okoliških vasi. Njegov praded Martin Čretnik je bil upravnik Narodnega doma v Trstu in 13. julija 1920 je moral bežati čez strehe, ko so tega zažgali fašisti. Zdaj je Čretnikov pravnuk direktor Narodnega doma Maribor.

EPK potrebuje Lent

Mladost je preživljal na uglednejšem levem bregu Drave v Mariboru, kjer je bil rojen. Tam je hodil na znamenito I. gimnazijo. Košarko je igral pri Braniku, tudi pri športu se je Maribor delil na branikovce z levega brega in ajzenponerje (klub Železničar) z desnega, proletarskega brega.

Drugače pa pri lentovcih ni volonterjev in amaterjev. »Ker niso zanesljivi,« pravi prvi mož Festivala Lent, vsa ekipa je profesionalna, v njej je kakšnih 15 producentov, izvedbeno pa je vključenih več kot 400 ljudi, v ožje vodstvo festivala petdeset, med producenti so mnogi znani Mariborčani z različnih področij. Tako vsebinsko bogat, pisan in čaroben Folkart vodi producentka Alenka Klemenčič; uspelo ji je pridobiti skupine s skoraj vseh celin sveta. Posebej omenja izjemno skupino iz Peruja, ki je grajena na tradiciji Inkov. Na dravskem odru se bodo po dolgem času predstavili ruski Kozaki.

Zelo pomemben pri organizaciji je Marjan Rajbenšu - Pifke, ki je prvo leto festivala skrbel za tehniko, zdaj pa je producent Odra Rotovž. Desna roka Rukavine in današnji pomočnik direktorja Lenta je Andrej Borko, ki ne more skriti ponosa nad plavajočim odrom na Dravi, edinstveno atrakcijo izpred davnih let, ki so jo Mariborčani takoj sprejeli za svojo.

To je vsekakor največji dogodek v okviru Maribora Evropske prestolnice kulture 2012

Po besedah Boba Scotta, ki je bil predsednik izbirne komisije za izbor evropske prestolnice kulture, je Maribor kandidaturo dobil v veliki meri ravno zaradi festivala Lent. Vodstvo evropske prestolnice kulture pa je žal šele zdaj spoznalo, da EPK v bistvu bolj potrebuje festival kot nasprotno. »Pričakoval sem, da bo v času EPK 2012 organizacija dogodkov nekoliko lažja in da ne bo treba do tik pred zdajci prositi za finančna sredstva. Vendar smo se očitno zmotili. Sprva so nam hoteli iz proračuna EPK nameniti le 135.000 evrov, medtem ko je ptujsko kurentovanje prejelo več kot milijon. Proračun letošnjega festivala Lent bi moral biti po prvotnih načrtih pet milijonov evrov. Sami bi morali zagotoviti polovico sredstev, drugo polovico mesto in država oziroma EPK. Zdaj smo od njih dobili 385.000 evrov in še 108.000 evrov za organizacijo Art kampa, hvala bogu, da vsaj to. Samo od sponzorjev nam je v današnjih težkih časih uspelo pridobiti 1,3 milijona evrov,« pravi Vladimir Rukavina. To je pravi mali čudež, bi dodali mi. 

Po treh letih spet Macy Gray

Glavna zvezdnica letošnjega festivala Lent je nedvomno ameriška z grammyjem nagrajena r'n'b in soul pevka Macy Gray, čustvena in skrivnostna osebnost. Njen prepoznavni in edinstveni raskavi glas je svetovno znana blagovna znamka. Doslej je prodala nekaj več kot 15 milijonov albumov, petkrat pa je bila nominirana za nagrado grammy. V letu 2001 je prejela nagrado za najboljšo pevko, priznanje MTV za najboljšo novo glasbenico in številna druga priznanja. Že njen prvi album On How Life is je bil prodan v 7-milijonski nakladi, tudi zaradi pesmi Try, ki je postala njena himna in se ustoličila na prvih mestih vseh lestvic. V Mariboru – v Slovenijo se vrača po treh letih – bo v torek, 3. julija, na Glavnem odru na Dravi predstavila najnovejši album Covered. Pred mnogimi leti je na Lentu gostoval sloviti Ray Charles, na letališče v Trst ga je po koncertu v mercedesu, sposojenem od študentskega servisa, odpeljal kar Rukavina, takrat so ga zbadali, da je bil kot šofer Jessice Tandy, Morgan Freeman v kultnem ameriškem filmu Šofer gospodične Daisy (Driving Miss Daisy).

Deli s prijatelji