Iz diplomacije za štedilnik

Diplomacija včasih ubira nenavadna pota. Vprašajte Ano Roš. Diplomirana diplomatka se je za državo še kako pomembne dejavnosti lotila – s kuhalnico. Nepričakovano in s samozavestjo kuharske samoukinje. Morda so prav zato okusi njene, včasih tudi nenavadno, a učinkovito kombinirane hrane odmevni tako doma kot tudi na tujem.

Rezerviral je tudi Redzepi

Leta 2008 je, med drugim, blestela v kuharskem šovu na italijanski državni televiziji RAI, lani je kuhala v New Yorku na prireditvi Le Grande Fooding. Kritiki so zapisali, da je »skuhala enega najbolj presenetljivih obedov tega vikenda, s čimer je svojo malo državo postavila v sij žarometov New Yorka«. Pred tem je nastopila na kulinaričnem festivalu v Franciji, potem je šla na kulinarično odkrivanje Skandinavije.

V kobariški Hiši Franko, v kateri kot šefinja kuhinje kraljuje Ana, so nujne rezervacije. Rene Redzepi, kuharski umetnik iz danske restavracije Noma, uradno najboljši kuhar na svetu, se je menda že postavil v vrsto za mizo.

Neposredni povod je bil nedavni projekt Cook it raw, socialno in okoljevarstveno obarvan kuharski spopad najboljših avantgardnih oziroma avtorskih kuharjev z vsega sveta, ki se je rodil pred tremi leti med svetovnim vrhom na konferenci o podnebnih spremembah v Köbenhavnu. Letos so se fantje zbrali na Poljskem in prvič medse vzeli tudi žensko – Slovenko Ano Roš. Uradno so jo predstavili: »Dovršena kuharica, ki kuharsko odkriva čudovito naravo svoje dežele med visokimi gorami in kristalnimi vodami. Svoj kuharski navdih išče v zemlji, zato so njene jedi cvetoče, zeliščne in ženske, hkrati natančne in rahločutne.« Navdušila jih je z jedjo, za katero je bila osnova rdeča pesa, simbol revščine, ki jo je poimenovala železna zavesa.

Gost je najpomembnejši

Ana, nekoč smučarska reprezentantka, hči dolgoletne Delove novinarke Katje in sestra Maje, prav tako novinarke, je študirala v Italiji in se na diplomatsko kariero pripravljala v eksotičnih krajih, dokler ni po naključju srečala sommelierja Valterja Kramarja iz kobariške Hiše Franko. Ljubezen jo je iz diplomacije usmerila za štedilnik. Hiša Franko, takrat zelo potrebna obnove, je pod njunim vodstvom postala ugledna restavracija, ki deluje po principu domačnosti s poudarjanjem lokalnih značilnosti, ki jih Ana obogati s sodobnimi gastronomskimi pristopi. »Potrebovala sva približno deset let, da sva oblikovala svojo misel, našla svojo pot in se naučila obrti.«

Ana namesto na uglajene diplomatske sprejeme hodi na kuharska izobraževanja po svetu. Vsrkava različna znanja, tudi najbolj znanstvene pristope, kamor spada na primer molekularna kuhinja, in jih prilagaja slovenskim razmeram. Leta 2010 sta ji ministrstvo za gospodarstvo in Slovenska turistična organizacija podelila priznanje za naj menedžerko v turizmu. Še bolj kot tovrstna priznanja so zanjo seveda pomembni gostje, ki se vračajo na obed v Hišo Franko. Zaradi njih lahko njena družina – otroci so strokovnjaki za začimbe – živi v miru in gre tudi v svet. Po nabiranje dogodivščin in izkušenj, Ana pa po novo kulinarično znanje. Bili so v Burmi, Dominikanski republiki in na Filipinih, kjer so slabo jedli, zato pa je bila v Hongkongu »ulična prehrana prav tako dobra kot v vrhunskih restavracijah«.

Odlično kosilo iz nič

Hiša Franko, seveda tudi zaradi Anine domiselnosti in spretnosti, je vrhunska restavracija. Z domačim vzdušjem in celovitostjo okusov. S samosvojimi okusi, a »po klasičnih pravilih«, pravi. In z upoštevanjem nekaj nujnih osnovnih elementov, ki so teritorij, sezona in osebna nota.

Ženske kuhajo drugače, komentira pripombe oziroma vprašanja, zakaj je med vrhunskimi kuharji več moških. »Ženske manj umažemo okoli štedilnika. A moški so profesionalno boljši kuharji, ker ženske največkrat kuhajo po sili razmer, za družino. Kadar pa za kuhalnico primejo moški, je to iz veselja, in v tem je razlika.« Pri njih kuhata oba z Valterjem. A nikoli skupaj in tisti, ki kuha, vedno pospravi za seboj.

Naša domača kuhinja je popolno nasprotje tisti profesionalni dve nadstropji nižje, pravi Ana. Preprosta, s svežimi zelišči, zelenjavo in ribami iz domačega ribnika. Ampak družina po navadi ne je sama, pogosto se jim pridruži kateri od gostov. Domačnost je ena od najprivlačnejših lastnosti Hiše Franko, kjer Ana ob upoštevanju pravil prisega na samosvojost. In seveda na domišljijo, saj se da po njenem mnenju tako rekoč iz nič ustvariti odlično kosilo. In prav zato si je, slovenska diplomatka s kuhalnico, utrla pot med najboljša kuharska imena na svetu.