BLED – »Rabiš kemični svinčnik? Morda telefon?« je – z ne ravno resnim glasom – spraševal eden iz stoterice potapljačev, ki so se v soboto potopili v Blejsko jezero. A ponujenemu smo se odrekli, kajti tako ceneni svinčnik kot tudi ne ravno poceni mobilnik sta že videla boljše čase. Kar niti ni čudno, saj verjetno nikoli ne bomo izvedeli, koliko časa sta čakala na dnu Blejskega jezera, preden so ju na svež zrak zbezali potapljači, zbrani na tradicionalni čistilni akciji, že enaindvajseti po vrsti. V obeh lanskih so se osredotočali predvsem na odstranjevanje vsiljivih školjk, z vztrajnim delom pa so v zadnjih letih iz jezera odstranili že toliko potujočih trikotničark, da so se tokrat lahko posvetili tudi odpadkom, ki v magnet gorenjskega turizma seveda ne spadajo.
»V preteklosti se je v jezeru našlo marsikaj, tudi straniščne školjke. V zadnjih petih letih pa so takšni nenavadni odpadki na srečo postali že prava redkost, čeprav seveda še vedno najdemo dovolj stvari, ki na jezersko dno ne spadajo,« je povedal Miha Rejc, vodja čistilne akcije, ki jo Društvo za podvodne dejavnosti Bled (DPD Bled) pripravlja v tesnem sodelovanju s tukajšnjo ribiško družino. Med odpadki, ki jih v jezeru ne manjka, je Rejc naštel predvsem steklenice in plastenke, a tudi stvari, ki se sprehajalcem pogosto izmuznejo iz rok oziroma padejo iz žepov (vžigalnike, sončna očala in telefone). Nekaj malega predmetov, ki jih potapljači vsako leto potegnejo iz Blejskega jezera, spada tudi v kategorijo vandalizma in pobalinskih norčij, saj se na dnu najdejo tudi koški za odpadke in oglasne table, na katerih je napisana dnevna ponudba blejskih lokalov. Lani se je pred očmi blejskih potapljačev, in to le lučaj od znamenitega hotela Toplice, na dnu izrisal tudi čisto pravi in že precej zdelan moped, za katerega sumijo, da že dlje počiva v jezeru, eden največjih letošnjih čistilnih zalogajev pa je bil dvig ulične svetilke, ki je v nedavni prometni nesreči tovornjaka pristala na dnu jezera.
Tudi steklenica šampanjca
Med stoterico tistih, ki so se podali v ne preveč ogreto jezero, sta bila Domen Zaberčnik in Marjan Verdinek z Raven na Koroškem. Tik preden sta se podala v jezero, ki je imelo na površini kakih 17 stopinj Celzija, na dvajsetih podvodnih metrih pa še kakih deset stopinj manj, sta povedala: »Udeležila sva se že več podobnih akcij, tudi tistih, ki jih pripravljajo potapljači na Obali. Na Bledu sva tokrat drugič in lahko rečeva, da ravno tukaj najdeva največ odpadkov. V jezeru so bile v preteklosti različne stvari – od gradbenega materiala, steklenic, starega kolesa... Školjk sicer še nisva videla, a bomo videli, kako bo letos.«
V ekipi potapljačev, ki je konec tedna čistila dno ob enem od blejskih hotelov, so bili tudi člani mariborskega potapljaškega kluba Prodive. »Velikih odpadkov ni, so le malenkosti, kot denimo steklenice. Tudi ostankov vandalizma ni bilo videti, no, z izjemo koša za smeti,« je pojasnil Florijan Kerin. Boštjan Klajnšek je dodal: »Opazili smo še stožec in ogromno razbitih krožnikov.« Še najzanimivejša pa je bila najdba Simona Umeka: »Hja, steklenico šampanjca sem potegnil ven, in to neodprtega ter že ohlajenega na kakih osem stopinj Celzija.« In vse to jim je uspelo na plan izbezati kljub slabi vidljivosti, o kateri je Silvija Hari povedala: »Približno dva metra daleč se je videlo. Na dnu smo našli različne odpadke, od odvrženih steklenic in kozarcev do ostankov raket.«
Popoldne so potapljači potegnili črto pod letošnjo čistilno akcijo in ugotovili, da so na površje potegnili od tri do štiri tone smeti in le nekaj kilogramov nadležnih tujerodnih školjk. »Školjk smo letos našli tri- ali štirikrat manj kot lani, ko smo na čistilni akciji iz vode potegnili deset kilogramov potujočih trikotničark. To pomeni, da smo pri odstranjevanju školjk uspešni, in to nas veseli,« je sklenil Miha Rejc, vodja potapljaške akcije, ki je, vsaj za nekaj časa, poskrbela za bolj čisto Blejsko jezero.
Uspešno proti nadležnim školjkam
»Zadnji dve leti popisujemo, spremljamo in odstranjujemo populacijo tujerodnih školjk, imenovanih potujoče trikotničarke. Število odraslih se je že opazno zmanjšalo, a v jezeru je še veliko majhnih, ki se jih s prostim očesom niti vidi ne,« je o uspešnem boju z nadležnimi školjkami, ki so jih v Blejskem jezeru prvič opazili pred štirimi leti, povedal Miha Rejc. Dodal je, da so blejski potapljači izumili posebno strgalo, s katerim v zadnjem času pridno odstranjujejo školjke. Te se lepijo na kamne in lesene pilote, še najraje pa se zadržujejo na krajih, kjer pletnarji parkirajo svoja prevozna sredstva, in na kopališčih. Kot so že nedavno povedali blejski potapljači, bodo z odstranjevanjem školjk vztrajali, še najbolj natančni pa bodo na območjih, ki jih uporabljajo kopalci, saj se ti utegnejo porezati na njihovih ostrih robovih. Da so blejski potapljači na pravi poti, je potrdila nedavna študija, ki so jo pod vodstvom prof. dr. Mihaela Jožefa Tomana in po naročilu Inštituta za vode Republike Slovenije naredili na biotehniški fakulteti.
