Fenološki monitoring ARSO spremlja fenološki razvoj trav petih pomembnih vrst: travniški lisičji rep, travniško latovko, pasjo travo, visoko pahovko in travniški mačji rep. Prvi lati in tudi zacveti travniški lisičji rep.
Napoved V novem tednu bo precej sonca, v notranjosti bo možna le kakšna popoldanska ploha ali nevihta. V sredo bo povečini sončno z nekaj koprenaste oblačnosti. Popoldne in zvečer bo nastalo nekaj ploh ali neviht, ki se bodo predvsem v vzhodni Sloveniji lahko zavlekle v noč na četrtek. V četrtek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Tu in tam ni izključena kakšna kaplja dežja ali manjša ploha. Obeti od 26. do 31. maja Nad našimi kraji bodo v glavnem pihali severozahodni višinski vetrovi, ki se bodo v nedeljo in v ponedeljek prehodno obrnili na severovzhodno smer. K nam bo pritekal prehodno malo hladnejši, a razmeroma suh zrak. V petek bo na zahodu že dokaj sončno, v vzhodni polovici Slovenije pa bo več oblakov in tudi kakšna kaplja dežja. Od sobote do torka kaže na ustaljeno, večinoma sončno vreme s temperaturami med 22 in 26 stopinj. V sredo se bo možnost neviht spet povečala.
|
Letos smo latenje te trave v osrednji Sloveniji opazili že sredi aprila, po nekaj dnevih smo na valjastih socvetjih lahko videli tudi prašnike, ki so sprva bledo vijolične barve, ko odcvetajo, pa se rdečerjavo obarvajo in z nekoliko domišljije spominjajo na razmršen lisičji rep.
Travniški lat
Dolgoletni podatki kažejo, da ji, po dobrem tednu, druga za drugo sledijo še druge vrste trav, najprej travniška latovka in pasja trava, nato visoka pahovka in nazadnje še travniški mačji rep.
A ne vedno. Letošnja pomlad, ki so jo po 21. aprilu prevevali pogosti hladni zračni tokovi, je upočasnila njihov razvoj in poskrbela za nekoliko nereda v vrstnem redu. Nežna vkup stisnjena socvetja travniške latovke smo letos opazili konec druge dekade aprila, dober teden dni prej kot povprečno, nato je kljubovalno stiskala prašnike k sebi vse do sredine maja, dokler se ni spet ogrelo.
Običajno v skoraj istem času zacveti tudi pasja trava, a smo jo letos opazili le ob robovih cestišč, kjer ji je urbano okolje odmerjalo nekoliko več toplote. Na travnikih pa kot da je izginila in se pojavila nekoliko pozno v prvi desetini maja, v skoraj povprečnem času.
Prašnikov sredi maja še ni bilo opaziti, a jo obilje toplote zlahka premami, da zacveti že v par dneh po latenju. Nežna ovsikasta socvetja visoke pahovke so zaplapolala v vetru sredi prve dekade maja, prav tako v skoraj običajnem času, prašniki pa so bili sredi maja še skriti.
Ko se bodo številni cvetki razprli in obilno stresali cvetni prah, bo travniško obilje na višku, travniške bili pa bodo začele stareti, zato bo treba s košnjo hiteti. Med travami, ki jih opazujemo, zadnji lati in zacveti travniški mačji rep, in sicer dva do tri tedne za drugimi.
Pestra barvna paleta, raznolikost vrst
Travniki so pomembni elementi slovenske kulturne krajine in življenjsko okolje, za katero je značilna izredna pestrost rastlinskih vrst. V teh dneh je travniško rastje na vrhuncu razcveta. V okviru fenološkega monitoringa ARSO opazujemo latenje in cvetenje trav ter začetek cvetenja črne detelje, ivanjščice in navadne nokote.
Najprej smo sredi zadnje dekade aprila v osrednji Sloveniji opazili prve cvetove črne detelje, skoraj tri tedne prej kot običajno. Dober teden pozneje, na drugi dan maja, se ji je pridružila ivanjščica, prav tako teden dni pred povprečjem. Le par dni pozneje so še tesno priviti k tlem v zlati rumeni barvi zasijali prvi cvetovi navadne nokote. Podobno kot ivanjščica je tudi ta zacvetela teden dni pred povprečjem.
Tudi prve trave so latile bolj zgodaj od povprečja, a je njihov razvoj upočasnila ohladitev, ki jih je več kot dva tedna zadrževala, da niso preveč hitele s stresanjem cvetnega prahu.
Toda travniki se ne razcvetijo povsod v istem času. V hribovitih območjih, na primer v Zgornjesavski dolini, okoli 800 metrov nad morjem ivanjščica običajno zacveti šele konec maja.
Plodovke moti hladna noč
Po hladnem koncu aprila je letošnji maj prinesel aprilsko vremensko muhavost. Razlike med dnevno in nočno temperaturo zraka so še velike, in to slabo vliva na rast plodovk – paradižnika, bučk, kumar, paprike in jajčevca.
Ti za uspešno rast in razvoj potrebujejo bistveno višje nočne temperature zraka. Plodovke potrebujejo 20 do 27 °C podnevi in vsaj 17 do 21 °C ponoči. Zaradi ugodnejših podnebnih razmer na Primorskem pa je stanje pri kulturah, kot so česen, solata, čebula, grah, krompir, boljša in pričakujemo dobre rezultate.
22. maj 2015
Obilno deževje v večjem delu Slovenije, v visokogorju obilica novega snega. Od popoldneva prejšnjega dne do dopoldneva naslednjega dne je ponekod padlo nad 100 mm padavin.
Največ dnevnih padavin so izmerili na postajah Javorniški Rovt nad Jesenicami (128 mm), Cirkulane pri Ptuju (103 mm), Predgrad nad Kolpo (100 mm) in Letališče Cerklje ob Krki (99 mm). Na Kredarici (2514 m) se je snežna odeja v dveh dneh odebelila s 45 na 110 cm.
