KIP

Ivana Tavčarja po treh letih vrnili v grobnico

Objavljeno 02. september 2017 16.56 | Posodobljeno 02. september 2017 16.57 | Piše: Špela Ankele

Ukradenega kipa niso našli, nov je narejen iz kovin, ki lopovov ne zanimajo.

Visoški dvorec v Poljanski dolini je dolga leta s(r)amotno propadal, v zadnjih letih pa je zavel nov veter. Foto: Špela Ankele

VISOKO PRI POLJANAH – Pred dobrimi tremi leti so iz grobnice, ki stoji tik nad visoško domačijo, neznanci ukradli doprsni kip Ivana Tavčarja iz brona. Kipa niso našli, storilcev niso izsledili. Ta teden, natančno ob 166. obletnici rojstva velikega pisatelja in politika, so na podstavek namestili nov kip, ki ga je akademski kipar Metod Frlic izdelal iz kompozitnih, za novodobne zbiralce kovin povsem nezanimivih materialov. Stroške za izdelavo kipa je prispeval Alex Luckmann, ki ga s pisateljem povezuje tesna vez, kajti z njegovo babico je bil dolga leta poročen pisateljev sin Ante Tavčar.

»Ante, ki je živel do 98. leta, se je do zadnjih dni zanimal za gospodarstvo in politiko, to pa je prenesel name in tudi na mojo najstarejšo hčer. Naši predniki so vplivali na nas in logično je, da se jim tudi na tak način zahvalimo za vse, kar smo od njih dobili. Vzgoja, ki jo dobimo od prednikov, je zelo pomembna tudi za naše poznejše delovanje in uspehe, ki jih v življenju dosegamo. Povsem normalno je, da kot dediči financiramo takšne zadeve, ki so pravzaprav splošnega kulturnega pomena za vso državo,« je ob postavitvi Tavčarjevega kipa v grobnico povedal Alex Luckmann. Ker kalupa ukradenega kipa ni bilo, je bilo treba izdelati novo doprsno podobo. Ta je nastala v ateljeju kiparja Metoda Frlica, domačina iz Poljanske doline.

Portreti Ivana Tavčarja so že narejeni. Ta je zaskrbljen nad celotno situacijo.

Sorodniki na pomoč

»Pri izdelavi kipa sem imel umetniško svobodo, a hkrati je bilo tu tudi breme, kajti portreti Ivana Tavčarja so že narejeni. Znotraj tega sem poskušal najti svojo smer,« je pojasnil akademski kipar Frlic in se ozrl proti visoškemu dvorcu, podobo katerega zaokrožuje mogočni sedeči kip Ivana Tavčarja, delo kiparja Jakoba Savinška. Ob opazki, da je pogled njegovega Ivana precej mrk in razmišljujoč, je kipar prikimal: »Zaskrbljen je nad celotno situacijo.«

Grobnica rodbine Tavčar, ki je pomaknjena v gozdiček nad visoškim dvorcem, je bila dolga leta zanemarjena, v s(r)amoti je propadal tudi mogočni dvorec. Tega so postopoma začeli obnavljati v zadnjih letih, ga dopolnili z gostinsko ponudbo in vanj vnesli številne dogodke, ki jih občina Gorenja vas - Poljane prireja v zglednem sodelovanju z Loškim muzejem. Ravno te dni je Poljanska dolina utripala v ritmu znamenite povesti Cvetje v jeseni, saj se je tam zvrstil niz prireditev ob stoletnici zgodbe o Meti in Janezu, ki sta jo v filmu nepozabno upodobila Milena Zupančič in Polde Bibič.

Za temeljito obnovo grobnice sta lani poskrbeli sorodnici velikega slovenskega pisatelja Metka in Ruda Zorc, letos pa so sorodniki njeno lastništvo prepustili gorenjevaško-poljanski občini, kjer za poslednje pisateljevo počivališče zgledno skrbijo.

100 let mineva od objave povesti Cvetje v jeseni.

»Obiskovalci dvorca so grobnico obiskovali tudi v preteklosti in nas redno opozarjali na neurejenost okolice. Zdaj, ko je lepo obnovljeno, spremembo seveda opazijo in naše delo pohvalijo. Vsak teden uredimo okolico, zamenjamo sveče in pregledamo, ali je še kaj za postoriti,« je pojasnila Elizabeta Rakovec, direktorica gorenjevaško-poljanske občinske uprave.

Deli s prijatelji